Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
4°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Aljažev stolp vrh Triglava na Bohinjski zemlji

Letos beležimo 240 let od prvega pristopa na Triglav in številni dogodki v to čast so na dan dvignili tudi stare razprave ali stare razprtije glede vrha Triglava. Ena takih je tudi vprašanje, v kateri občini stoji Aljažev stolp. Mnenja so različna, uradna odločitev je padla, dejstvo pa ostaja. Ne glede na uradne odločitve Aljažev stolp po geodetskih meritvah, ki vedno predstavljajo nesporno dejstvo vsakega postopka za pridobivanje gradbenega dovoljenja oziroma raznovrstnih ugotavljanj meja, leži na Bohinjski zemlji.

Ni skrivnost, da se vsaj občini Kranjska Gora in Bohinj o tem vprašanju nista zedinili. Zanesemo pa se lahko na dokaze. Že leta 2003, 18. julija, je bilo v Dnevniku objavljeno: »Geodeti so namreč po temeljitem razmisleku in mnogih meritvah razsodili, da stoji stolp dva ali tri metre na bohinjski zemlji. Na vrhu Triglava je namreč tromeja med Bohinjem, Bovcem in Kranjsko Goro. Geodetske meritve morajo potrditi le še vsi trije župani – triglavski posestniki, seveda na kraju samem, torej na vrhu.«

Dve leti kasneje, 29. julija 2005, piše Tomaž Branc v Gore in ljudje: »Leta 1999 je bil Aljažev stolp z vrhom z vladnim odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena in nato z zakonom o lastninjenju kulturnih spomenikov v družbeni lasti podržavljen. Prevladovalo je prepričanje, da stoji na stičišču zemljiških parcel, ki spadajo v občine Kranjska Gora, Bohinj in Bovec. S posnetki in z izmerami pa se je izkazalo, da je Aljažev stolp le na bohinjski parceli. Stolp je pod varstvenim režimom Triglavskega narodnega parka, zanj pa pod okriljem Planinske zveze Slovenije skrbi Planinsko društvo Ljubljana Matica.«

Je pa res, da Jakob Aljaž ni prišel v Bohinj v nakup parcele, to je storil na Dovjem. Takole je med drugim zapisano v kupni pogodbi, ki jo skupaj z ostalim arhivskim gradivom (tudi kupno pogodbo iz leta 1900 o nakupu zemljišča, kjer danes stoji Aljažev dom v Vratih) od 3. februarja 2011 hrani Slovenski planinski muzej:

»Občini Dovje in Mojstrana prodasta od svoje parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje tisti del ležeč proti Primorskem t. j. do primorske meje in do meje Studor (Srednja vas, Bohinj), ki se imenuje 'špica' 'Velikega Triglava' okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je 4 metre na dolgost in 4 metre na širokost, gospodu Jakobu Aljaž in ta kupi od njih navedeni del parcele št. 1484/1 kat. občine Dovje zakupnino v znesku 1 gl t. j. eden goldinar v last.« (Gore in ljudje, Dušan Škodič, 19. februar 2011.)

Povsem razumljivo in po eni strani je tudi pošteno, da so preprosto rekli, da Aljažev stolp stoji v občini Kranjska Gora. Nenazadnje je z nakupom zemljišča tako mislil tudi dovški župnik Jakob Aljaž, ki je 15. aprila 1895 z občinama Dovje in Mojstrana sklenil kupno pogodbo o odkupu zemljišča vrh Triglava za 1 goldinar.

Še bolj lepo bi bilo, če bi se vse tri občine, katerih meje se stikajo na vrhu Triglava, Kranjska Gora, Bovec in Bohinj, zmenile in bi se odločile, da Aljažev stolp stoji na tromeji prav na sredi in je pravzaprav na zemlji vseh treh občin.

Pa vendar ne moremo mimo dejstva, da v naravi ni tako in da stolp danes v celoti stoji na območju v lasti Občine Bohinj, kar dokazujejo tudi geodetske meritve.

Kljub dejstvom pa naj nam bo vsem jasno, da Jakob Aljaž stolpa ni postavljal za Kranjsko Goro, za Bohinj ali za Bovec. Postavil ga je za Slovenijo. V drugih časih. Kot piše Peter Mikša v svoji knjigi Triglav in Jakob Aljaž, je Aljaž kot odločen nasprotnik nemškega prisvajanja slovenskih gora postavil najvišjo in najvidnejšo markacijo ter dal vedeti Nemcem, čigav je Triglav. »Saj ne gre zame, za vse nas Slovence gre. Triglav moramo vrniti Slovencem!« In ob drugi priložnosti o Triglavu in stolpu dodal: »V občo korist in naša romarska, sveta gora.«

 

Oglejte si tudi