Logo MojaObčina.si

Bled

DANES
22°C
8°C
JUTRI
23°C
7°C
Deli
4342

Zakaj so mala barja velika stvar?

 

Projekt Mala barja – Marja na Gorenjskem

 

Projekt naslavlja tri evropsko pomembne habitatne tipe: bazična nizka barja, prehodna barja in moktorni travniki z modro stožko ter dve nanje vezani vrsti: vrsti barjanski okarček (Coenonympha oedippus) in Loeselova grezovka (Liparis loeselii). Vsi so ogroženi in ranljivi in jih je treba varovati tako na podlagi nacionalne kot evropske zakonodaje.

Mokrišča, med njimi tudi barja, opravljajo številne funkcije, imenujemo jih tudi ekosistemske storitve. Z drugimi besedami, učinek njihovega delovanja je daljnosežen in vpliva na kakovost življenja širše okolice, nas ljudi. Tako velika kot mala barja prečiščujejo vodo, ohranjajo mikroklimo, preprečujejo poplave, blažijo suše, lahko so učni prostor v naravi ter so zalogovniki pitne vode. Značilnost barij je stalno ali občasno prisotna talna voda, zaradi česar predstavljajo edinstveno življenjsko okolje na katerega so prilagojene le nekatere rastlinske in živalske vrste. Kljub temu se v njih odvija pestro in zelo raznoliko življenje in so prizorišče pestrosti življenja. Vrstam, ki jih najdemo le na takšnih območjih, pravimo specialisti.

Ime projekta Mala barja – Marja se nanaša na barja in mokrotne travnike manjših dimenzij (površine nekaj hektarjev), ki so del pomembne mreže mokrišč. V naravi so prav tako pomembna kot barja večjih površin, a so zaradi svoje velikosti neopazna in velikokrat prezrta. So še posebej ranljiva, njihovo stanje ohranjenosti pa se v zadnjih letih naglo poslabšuje. 

Z opuščanjem košnje in rabe tal se deli podeželja v Sloveniji vedno bolj zaraščajo. Na drugi strani pa z intenzivnim kmetijstvom zaradi gnojenja prihaja do povečanega vnosa hranil in  mineralov v tla, kar spreminja strukturo tal, vrstno sestavo rastlin in njihovo pestrost. Oba procesa, zaraščanje in intenzifikacija, negativno vplivata na stanje mokrotnih površin - barij. Poleg zaraščanja in intenzivnega kmetijstva, človek nanje vpliva s spremembo vodnega režima (izsuševanje) in urbanizacija, negativen vpliv nanje pa ima tudi prisotnost invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.

S projektom želimo izboljšati stanje ohranjenosti vsem trem habitatnim tipom in tarčnima vrstama. Cilje bomo skušali doseči z različnimi ukrepi in aktivnostmi, kot so odstranjevanje zarasti, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, z odkupi zemljišč za naravovarstvene namene in vzpostavitev prilagojeno kmetijsko prakso, z izboljšanjem vodnega režima ter z ozaveščanjem splošne javnosti, lokalnega prebivalstva, otrok in obiskovalcev narave o ohranjanju narave in o pomenu mokrišč. 

Projektna območja se nahajajo na skupaj desetih Natura 2000 območjih na Gorenjskem in v osrednjem delu Slovenije: v okolici Bleda, Trzina, Velikih Lašč, Grosupljega in Krimskega hribovja. Sofinancirata ga Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

 

Projekt Marja v okolici Bleda

Del projekta Marja se odvija na Gorenjskem, v okolici Bleda, in sicer se projektna območja nahajajo na lokacijah: Brje-Zasip, Bodešče in v Podhom. 

 

Vsa so zaradi svoje posebnosti in edinstvenosti umeščena v mrežo naravovarstveno pomembnih območij Natura 2000. Zavarovana so tudi z občinskim odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled. Povirje vzhodno od Bodešč je posebno zaradi lehnjakotovrnih izvirov in habitatnega tipa nizka bazična barja. V mokrišču pri Podhomu se nahajata dva različna tipa bazično nizkega barja na dveh terasah in mozaik različnih mokrotnih travnikov ter rastišče orhideje Loeselove grezovke. Povirje v Berju pri Zasipu pa je posebno zaradi mokrišč z nizkimi barji in rastišča Loeselove grezovke. 

 

Z aktivnostmi odstranjevanja zarasti se bo v okviru projekta odstranjevalo predvsem grmovje, kot je krhlika, črni trn ter drevesa manjših dimenzij kot je črna jelša. S to akcijo bomo preprečili nadaljnje zaraščanje območja. V Podhomu se bo poleg odstranjevanja zarasti izboljšalo vodni režim s hidrološkimi deli (namestitev lesenih zadrževalnih pragov na potok). V Bodeščah se bo odstranjevalo tudi invazivne tujerodne rastline in uredilo informacijsko točko z manjšim podestom in informativno tablo, ki bo obiskovalcem omogočala doživet obisk narave ter jim nudila informacije o sami lokaciji in o pomenu mokrišč. 

 

 

Do sedaj že izpeljane akcije 

 

Za izpeljavo predvidenih hidroloških del v Podhomu je postavljenih več piezometrov – merilnikov podtalnice od poletja 2018, ki merijo nivo podtalnice. Podatki teh meritev bodo služili pri načrtovanju hidroloških del in pri ocenjevanju učinkov izvedenih ukrepov, s katerimi bomo izboljšali vodni režim na območju in tako izboljšali stanje življenjskega okolja tam živečih rastlinskih in živalskih združb in vrst..

 

Oktobra 2019 se je v okviru projekta izvedel natančen popis prisotnih rastlinskih vrst. Strokovnjaki iz ZRC SAZU so popisali vsa Gorenjska  projektna območja ter naredili oceno ohranjenosti ciljnih habitatnih tipov v Podhomu, Bodeščah in Brjeh. Poleg samih habitatnih tipov so ciljno popisali še orhidejo Loeselovo grezovko, tarčno vrsto projekta. Ugotovitve so, da v Podhomu leta 2019 ni bila prisotna (ni zano ali je izginila ali je bilo leto, ko ni odganjala), več jo je bilo v Brjeh. 

 

V letošnjem letu, februarja 2020 je na projektnem območju v Podhomu že potekala akcija odstranjevanja zarasti. Območje je dobilo popolnoma drugačno podobo, saj je bilo pred odstranjevanjem zarasti močno zaraščeno, sedaj pa je območje brez grmičevja in ima  podobo travnika. 

 

 

Kaj lahko kot posameznik storim za ohranitev mokrišč?

 

S časovno prilagojeno košnjo, tj. pozno košnjo, zagotavljamo, da se razvojni krog rastlinskih in živalskih vrst zaključi. Pri košnji je pomembno tudi, da se površine ne kosijo naenkrat, ampak da se košnja izvaja mozaično v prostoru. Tako del površin v prvem letu ostaja nepokošen in se jih pokosi v naslednjem letu. K ohranjanju barij in mokrotnih travnikov veliko prispevamo tudi z uporabo lažje kmetijske mehanizacije, saj se površina oziroma podlaga bistveno manj uničuje.

 

Prav tako je potrebno izpostaviti, da z gnojenjem škodujemo mokriščem zato je pomembno, da se na teh območjih ne gnoji in ne uporablja fitofarmacevtska sredstva na obdelovalnih površinah v njihovi bližini.

 

K ohranjanju mokrišč prispevamo tudi z odstranjevanjem lesne zarasti in odstranjevanjem tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Mokrišč ne nasipavamo z različnimi tipi zemljine ali gradbenimi odpadki in ne kopljemo novih hidromelioracijskih jarkov, obstoječe pa čistimo le do ene tretjine naenkrat. 

 

 

Petra Muhič, Zavod RS za varstvo narave

Primož Glogovčan, Zavod RS za varstvo narave

Judita Lea Krek, Zavod RS za varstvo narave

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi