Teme diskusij so različne, skoraj vse pa prej ali slej končajo pri nevarnostih, ki jih prinašata masovni turizem (mass tourism) in prekomerni turizem (over toursim). S tema dvema problemoma in z negativnimi vplivi turizma na naravno okolje, kulturno dediščino in kakovost življenja lokalnih prebivalcev se srečujejo destinacije z vsega sveta. Srečanja se udeležuje 125 turističnih delavcev iz 31 držav sveta.

Današnja razprava je pokazala, da ima turizem tudi številne pozitivne vplive na naravo in ljudi, ki jih preprosto ni mogoče zanikati. Turizem s svojim prihodkom nemalokrat na primer pomaga pri obnovi krajev, ki so doživeli naravne nesreče, pomaga razvijati lokalno ekonomijo in je lahko ključni faktor za izboljšanje življenja domačinov.

Hkrati pa so predstavili tudi izjemno negativne vplive turizma, kot je na primer prikazala Susan Santos de Cardenas, ki je predstavljala izkušnje jugovzhodne Azije. Izrazit primer je tempelj Angkor Wat v Kambodži, največje svetišče na svetu, ki pa ga turisti ne spoštujejo in ga v večini jemljejo le kot še eno atrakcijo.

Drugi primer je pozitiven: Ilegalna naselja ob reki Bojo na Filipinih so se spremenila v upravljalce in ponudnike eko turizma, kar naenkrat so ti prebivalci postali varuhi narave in izročila.

Tudi v Latinski Ameriki stvari ne gredo vedno po načrtu – že leta si prizadevajo, da bi uspeli s trajnostnim razvojem in dobili zlati certifikat trajnostnega modela razvoja turizma ( kot ga ima Bled), vendar ostajajo pri bronastem. Začeli so z novim projektom trajnost=ljubezen. Morda jim uspe!

Na Hrvaškem so se vpliva turizma na okolje lotili z znanstvenim pristopom. Dr. Hrvoje Carić iz Inštituta za turizem je predstavil vpliv trdih kovin na okolje, predvsem na morski živelj v povezavi z ladijskim prometom ter ukrepe, ki so jih na Hrvaškem uvedli, da se tovrstno onesnaženje zmanjša. Pesticdi, herbicidi, desetletja prepovedani DDT je še leta dolgo moč najti v morskih organizmih.

Dubrovnik je začel s Projektom Respect the City, ki je pravzaprav zelo podoben blejskemu »Behave«. Tako v Dubrovniku kot na Bledu smo izdali zgibanko, ki govori o tem, kako naj se obiskovalci vedejo, da bodo imeli kar najmanjši vpliv na lokalno prebivalstvo, naravo in kulturo.

Srečanje se bo jutri nadaljevalo na Malem Lošinju, kje bo Bled predstavil projekt zmanjševanja plastike in količine smeti.