Tole pismo pišem kot zelena koordiantorica destinacije Bled v Zeleni shemi slovenskega turizma.
Začudena sem namreč, da na Bledu kljub hudi učni uri, ki nam jo je uprizorilo Blejsko jezero, še vedno obstajajo želje in zahteve po velikih in množičnih prireditvah, ki bi na Bled privabile nekaj tisoč ljudi. Naša odgovornost do okolja, v katerem živimo, ne more biti samo deklarativna, pač pa dejanska, torej izražena v praksi. Kot pravijo strokovnjaki, niti naš boj s koronavirusom ni končan, še več – od tega smo kar precej oddaljeni. Tisoč ljudi na kupu, pa čeprav zunaj, se mi nikakor ne zdi odgovorno, ne do lokalnega prebivalstva, ne do gostov, še manj pa do ponudnikov nočitvenih kapacitet. Dejstvo je, da okoliški kraji, kjer v teh dneh organizirajo velike prireditve, niso v tolikšni meri odvisni od nočitev, kot je Bled.
Malce nenavadno je, da na Bledu očitno še vedno obstajajo želje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah, kot da se nismo sposobni ničesar naučiti – tisti, malce bolj naivni smo namreč pričakovali, da bosta dva velika udarca, ki sta Bled v začetku leta 2020 prizadela skupaj, torej korona IN cvetenje jezera, dovolj za streznitev, pa očitno nista. Zahteve po zabavah, štantih in koncertih na promenadi so iz okoljskega, varnostnega in zdravstvenega vidika popolnoma zgrešene in brez vsake odgovornosti do prihodnosti. Saj ne hodimo slepi po svetu, ali pač?
Malo se ozrimo naokoli. Upam si trditi, da je pred nami civilizacijski boj, kot ga še ni bilo. Podnebne spremembe so postale dejstvo, zadnje poplave apokaliptičnih razsežnosti, žrtve in milijonska škoda v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji in Italiji so se zgodile neverjetno blizu. Pa očitno še vedno ni dovolj. Ko gre zares, še vedno nismo pripravljeni storiti niti koraka v pravo smer. Že leta 2018 sprejeta Strategija trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018-2025 govori o tem, da množične prireditve, namenjene le zabavi, ne sodijo na obalo Blejskega jezera, prav tako govori o tem Strategija trajnostnega razvoja občine Bled 2030, ki že v podnaslovu nosi stavek Bled udejanja zelene obljube. Strategija celo govori o tem, da je treba za vse prireditve ob jezeru določiti mejne vrednosti obiska in hrupa prireditev. Naj ob tem povem, da je bila strategija na občinskem svetu potrjena soglasno, kar pomeni, da bi pričakovali, da bo prav politika torej prva, ki jo bo do konca in do pike natančno tudi zagovarjala.
Velike množične prireditve, namenjene zgolj in samo zabavi, na Bledu po mojem mnenju sodijo v zgodovino. Količina prometa in količina odpadkov, ki ju generirajo, sta samo del problema. Menim, da je treba razumeti, da smo ljudje tisti, ki kreiramo prihodnost – tako zase kot za naše zanamce. Vsekakor je osrednja točka, o kateri bo Bled tako ali drugače moral najti soglasje, krhko razmerje med željami in potrebami gospodarske dejavnosti ter zahtevami okolja.
Seveda je popolnoma jasno, da turistično gospodarstvo v teh časih mora pobrati vsak evro, ki je na voljo. Pa jih bo res več, če bo Jezerska promenada spet postala prizorišče množičnih zabav? Je to res prava pot v prihodnost? Nenazadnje, si gostje, ki v teh dneh na Bledu preživljajo svoj dopust, tega res želijo? Ob tem bi navedla priročnik Evropske potovalne komisije, ki ga je na podlagi obsežnih raziskav pripravila v pomoč destinacijam za okrevanje po epidemiji. In kaj je v tem dokumentu na prvem mestu? Trajnost. Krepitev obojestranskega zadovoljstva – se pravi tako domačinov kot gostov. Zmanjšanje negativnih vplivov turizma na naravno in kulturno dediščino. Osveščanje obiskovalcev o trajnostnem vedenju na destinaciji. Občutek varnosti.
Zelena shema slovenskega turizma, katere načela in spodbude destinacijam se v popolnosti ujemajo s strateškimi cilji Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja turizma in dokumenti Evropske potovalne komisije na to temo seveda ne pravi, da se ne sme nič dogajati, nasprotno. Vse njene usmeritve namreč govorijo o spremembi fokusa – namesto množičnosti dogodki za manjše skupine, predstavitev kulturne in naravne dediščine, zaščita in obujanje lokalnosti in avtentičnosti, maksimalna usmerjenost v zaščito lokalnih posebnosti, lokalnega prebivalstva in dediščine. Letošnje prireditve in dogodki so torej po vseh teh smernicah pravilna odločitev.
Romana Purkart, zelena koordinatorica Bleda v Zeleni shemi slovenskega turizma
