Boštjan Gorenc-Pižama je slovenski komik, prevajalec, bivši raper, pisatelj in ustvarjalec podkastov na mreži Apparatus z enim najobširnejših spektrov ustvarjanja na Slovenskem. S svojim delovanjem skrbi za popularizacijo literature in prisega tudi na slovnico. Tako v sodobnem času socialnih omrežij ozavešča mlade o pomembnosti rabe slovenskega jezika in branja slovenskih klasikov. Slovenskih klasikov? Saj res! "SLOLvenski klasiki 1" je naslov Pižaminega literarnega prvenca, v katerem je združil tri stvari, ki mu gredo v poklicnem življenju najbolje od rok: humor, zgodovina literature in socialna omrežja. Drugi del napoveduje za 8. februar 2019. Lani je v podobnem duhu s Tanjo Komadino izdal še strip “Moj lajf” po motivih Cankarjevega Mojega življenja.
Preden sem Pižami prepustil oder, sem mu zastavil še nekaj vprašanj.
Boštjan, hvala, da ste z nami. Najprej me zanima, kakšen je bil vaš motiv za nastanek SLOLvenskih klasikov 1. Ste želeli klasična dela slovesnke literature približati mlajši generaciji na inovativen način ali vas je bolj zabavala ideja, kako bi se ti avtorji znašli v današnjem času?
Mislim, da me je zanimalo kar oboje. Želel sem, da bi bila šala v kontekstu interneta nekomu smešna, a bi morda zato, ker je ne bi razumel, v roko vzel klasično delo slovenske literature. Če mi je uspelo to, sem svoj cilj praktično dosegel.
Nastopate kot komik in ena vaših prvih postojank na tem področju je bila Impro liga. Vam to, da ste začeli z improvizacijo, pomaga pri nastopih, se zato znate bolje odzvati na morebitne zabavne pripetljaje, vas ti zato manj zmedejo?
Da, zagotovo. Prav pred kratkim se mi je zabaven pripetljaj zgodil na Ptuju, ko je v telovadnico, kjer se je dogajala prireditev, priletel ptič. Nisem ga opazil, ker je bil za mano, in vsi pristoni so se v trenutku začeli smejati. Svojo publiko sem vprašal, če jim je ptič tako zanimiv, ker so ga prvič videli v njegovem naravnem okolju. Prej so ga namreč le v Poli salami.
Z Anžetom Tomićem in Boštjanom Nachbarjem ustvarjate tudi podkast Podrobnosti. Podkast je v Sloveniji relativno nov medij, gre za nekakšne radijske oddaje brez glasbe in časovne omejitve, vaš živi na internetu. Kako gledate na razvoj tega medija? Se vam zdi, da bi lahko podkasti izpodrinili klasično obliko radijske oddaje ali bosta radio in podkast scena v prihodnosti hodila z roko v roki, glede na to, da tudi nekatere radijske postaje objavljajo podkaste?
Ne, mislim, da podkasti ne bodo nikoli izpodrinili klasične radijske oddaje. Z njimi je približno tako, kakor je z Netflixom, ko lahko na zahtevo gledaš filme. Pri ustvarjanju podkastov mi je všeč predvsem, da ni potrebno vseskozi vrteti glasbe in to, da nisi časovno omejen. To je velika prednosti pred vsemi drugimi oblikami oddaj.
In nato je zavzel oder. Govoril je o knjigah, branju, pomembnosti le tega. Vse, ki smo brali, je podučil, da moramo nadaljevati s to dejavnostjo. In predvsem je s svojo pojavo pustil neizbrisen pečat na letošnjem šolskem letu. In tega pečata še dolgo ne bomo pozabili,je zapisal učenec 8. razreda, Jan Čelesnik.
