»Začelo se je tako, da mi je sošolec iz Ljubljane povedal, da so šparglji precej popularni in da se dobro prodajajo. Pa sem rekel, jih bom pa posadil. Sošolec se je samo zasmejal in dejal, da »v tistih tvojih rovtah pa že ne bodo rasli«. No, pa so. To je bil začetek.«
V sklopu evropskega projekta NEWBIE udeleženci raziskujejo vstopne in poslovne modele novih pristopnikov v kmetijstvo. Tilen Soklič je nagrado prejel kot popoln začetnik, ki postopno gradi svoj poslovni model. Nagrada NEWBIE je namenjena uspešnim in inovativnim novim pristopnikom v kmetijstvu ter se podeljuje v devetih evropskih državah, partnericah projekta NEWBIE. Namen nagrade je prepoznati in predstaviti tiste kmete/kmetice, ki bodo spodbujali in navdihovali predvsem tiste, ki šele vstopajo v kmetijski sektor.
»V času razpisa sem imel v najemu 2,85ha zemlje, z novim letom sem pa pridobil še 0,5 ha njivskih površin, tako imam sedaj skupno 3,35ha površine. Od 2,85ha imam 0,3ha nasadov špargljev, 0,5 ha nasada ribeza, 0,2 ha njiv za razno zelenjavo (česen, čebula, solata, korenje…), ostalo so travniki predvsem v strminah, kjer pa bom v letošnjem letu poizkusno nasadil lesko, ki jo bom gojil kot drevesnato obliko z namakalnim sistemom (na 0,1ha).«
Občina Gorje je bila nekoč znana prav po nasadih ribeza, ki pa je zaradi bolezni in drugih težav iz gorjanskih hribčkov počasi izginil. Tilen Soklič pa v ribezu vidi novo priložnost.
»Imam tri nasade ribeza, kjer gojim skupno 600 grmov, od tega je 500 grmov črnega ribeza (titanija in ben nevis) in 100 grmov rdečega ribeza (Jonkheer van Tets, rovada, detvan...), vsi nasadi imajo narejen kapljični sistem domače izdelave. Namakalni sistem deluje na principu prostega pada, saj imamo cisterne (1000l) vzdignjene 2m od zemlje, ter s prostim padom ustvari pritisk 0,2 bara in tako namaka od začetka do konca enakomerno, saj imam položene cevi, v katerih regulira vodo. Vodo pridobivam z domače strehe, saj imamo narejen rezervoar 16m3. Na enak princip bom naredil pri leskah in ostali zelenjavi.«
Tilen Soklič se ne ukvarja z živinorejo, pač pa prideluje rastlinsko hrano, zelenjavo in sadje.
»Z novim letom sem pridobil 0,5ha njivske površine, kjer bom na 0,3ha površine napravil nasad špargljev, na ostali površini (0,2ha) bom gojil ostalo različno zelenjavo z namakalnim sistemom in tkanino, ki bo služila kot zastirka in ob enem kot zadrževalec vlage (korenje, rdeča pesa, peteršilj, zelena, redkev, solata, kumarice za vlaganje itd.). Veliko dela imam tudi na področju predelave ribeza. Ribez predelujem v različne marmelade, želeje, sokove, sirupe, moja oziroma skupni (saj bi ves čas moral govoriti v množini, ker na kmetiji sam ne moreš prav veliko narediti, meni največ pomagajo starša in sestri ter kadar je več dela še tete in prijatelji) najbolj inovativni projekt pa je ribezovo vino (Nežino vino). Narejeno je iz črnega ribeza, vode in sladkorja. Vse te izdelke vključujem v darilne pakete, ki jih prodajam posameznikom, podjetjem ter občinam kot poslovna in rojstnodnevna darila.«
Tilen Soklič sodeluje tudi na lokalni tržnici, saj si želi, da bi ljudje več kupovali kakovostno, lokalno pridelano hrano.
Priznati je treba, da je Tilen pogumen človek, da si je upal na tako zahtevno pot in to brez svoje zemlje. »Največji problem je, da na začetku ne prideš do nobenih državnih pomoči, saj imaš premalo točk za nove nasade, zaščitne mreže, nove stroje. Problem je zemljo sploh dobiti, saj veliki kmetje najemno zemljo koristijo za travnike, tudi tako, ki bi bila primerna za nasade in njive.«
Dobre izkušnje mu prinaša tudi prodaja na tržnici. »Zdaj točno vem, po kateri zelenjavi je največ povpraševanja.Že lansko jesen sem opazil veliko povpraševanje po domačem kruhu in sem zato pričel peči kruh na tradicionalni način, v kmečki peči. Moj kruh je iz mešanice moke T 850 in polnozrnate pirine moke. Pečem tudi žemlje. Ko bo sneg skopnel, bom zasadil prvi nasad lesk na površini 10 arov, v naslednjem letu pa imam namen nasaditi še 30 arov površine z lesko. V začetku marca bom začel s preurejanjem kletnih prostorov, saj bi z jesenjo rad začel z gojenjem jedilnih kalčkov. Za gojenje kalčkov sem se odločil zato, da bom v zimskem času vendar imel vir dohodkov«, pravi Tilen.
Njegov največji uspeh je bil tlakovan z vzponi in padci, najbolj pa s trdim delom in odrekanjem. »Moje sanje se počasi uresničujejo, to pa je lahko motivacija za nove začetnike v kmetijstvu, ki nimajo nič ali bore malo svoje zemlje. V nekaj letih mi je uspelo ustvariti kmetijo oziroma delovno mesto, saj se s 1.februarjem polno zaposlim na svoji kmetiji in s tem zaključim delo kot vrtnar v podjetju Infrastruktura Bled.«
Srečno, Tilen!
