Pojasnilo uredništva:Občinski svetnik Milan Rejc je poslal svojo razpravo pred glasovanjem o poteku trase Južne razbremenilne ceste na izredni seji občinskega sveta 15. julija 2020. Njegovo razpravo objavljamo v celoti. 

Razprava pred glasovanjem JRC 15. 7. 2020

V želji, da dobimo obvozno cesto, ali razbremenilno cesto ali kakršno koli cesto, ki bi preusmerila promet iz sklede jezera in centra Bleda, smo pripravljeni požreti in spregledati marsikaj. Ne glede na posledice. Še posebej, če se rešitve ne lomijo na naših lastnih hrbtih ampak na plečih drugih.

Zakonodaja nam je že leta 2002 omogočila, da mi sami gospodarimo s prostorom, kljub temu pa smo, kot je povedal naš župan v javnem glasilu » z umestitvijo ceste zgolj sledili argumentom in željam investitorja in verjeli, da dela prav – in na tej podlagi sprejemali tudi prostorske načrte«. Lokalna skupnost je, v želji po doseganju kratkoročnih koristi, slepo in brez dolžne pozornosti do ponujenih rešitev, sledila predlogom investitorja in se s tem očitno odrekla vlogi, pravici in celo dolžnosti varovati najprej javni interes kraja in lastnih občanov in šele za tem slediti nekemu drugemu interesu, ki se predstavlja kot javni. Da je šlo nekaj narobe pri vsej tej zgodbi na eni strani dokazuje CIM in na drugi razlastitve.

Zaradi pomanjkanja samozavesti in poguma bomo pri reševanju centra Bleda in jezera, če se v zadnjem hipu ne bo nekaj temeljito spremenilo, najbrž žrtvovali njegovo zaledje. Odgovornost za to pa pade na našo generacijo, na politiko tega trenutka in na tokratno vodstvo lokalne skupnosti.

Ne glede na to, kakšno odločitev bomo tokrat izglasovali, vemo pa, kakšen predlog je na mizi in vsaj slutimo, če že ne vemo, s kakšnimi pomanjkljivostmi in prednostmi projekta imamo opravka, pa se tokrat ne bomo mogli izogniti odgovornosti za svojo odločitev.

Nekaj dejstev:

Ne glede na to, katera varianta bo izglasovana, ne glede na to, katera umestitev v prostor bo obveljala kot dokončna, ne glede na to kako tehtni so zadržki in celo ugovori kritičnih strokovnjakov in zainteresirane javnosti, ne glede na izkazane pomanjkljivosti in prednosti posamezne rešitve, se ne bomo mogli izogniti odgovornosti zaradi posledic naše tokratne odločitve že zaradi samega dejstva, da si v želji po kakršni koli rešitvi nismo upali in nismo znali izpogajati ali zahtevati rešitve, ki bi bile lahko precej bolj prijazne do našega kraja, predvsem do zaledja in do naših ljudi, ki se zaradi trenutne brezbrižnosti niti ne zavedajo, kaj jim nova cestna povezava prinaša.

Namesto obvoznice bomo dobili razbremenilno cesto:

Zna kdo med nami pojasniti razliko med eno in drugo cesto, zna kdo jasno in suvereno razložiti kaj je ena in kaj druga, kakšne so karakteristike ene in kakšne druge? Zna kdo kaj tehtnega povedati o posledice na ljudi, kraj in prostor ene in druge rešitve? In razlika v posledicah, ki jih prinašata kraju ena ali druga rešitev so velikanske. Na to smo bili mi vsi že večkrat opozorjeni.

Umestitev obvozne ceste v prostor:

Vemo, da nobena od predlaganih rešitev ni samo dobra in ne samo slaba. Si upamo naši javnosti zagotoviti, da bo izbrana umestitev obvozne ceste v prostor imela tudi na dolgi rok pozitivne učinke ali vsaj take, kot jih vsi pričakujemo v kratkem času? Si upamo garantirati, da bo obremenitev zaledja, potem, ko bo cesta zgrajena, opravičila prednosti razbremenitve centra?

Tehnične rešitve:

Imamo zadosti znanja, smo zadosti informirani, smo dobili vsa potrebna ali vsaj zadosti pojasnil in zagotovila strokovnjakov, ki delajo na tem projektu, da so za načrtovano obvozno cesto uporabljeni tehnični elementi ceste, ki sledijo najvišjim sodobnim standardom načrtovanja obvoznih cest in njihovemu umeščanju v vse bolj dragocen prostor? Smo dobili garancije, da je objekt, kakršen je načrtovan, usklajen z našimi in državnimi dolgoročnimi načrti? Naj spomnim vsaj na en majčken dvom, da temu ni tako: v 42. členu/3. odstavek našega veljavnega OPN, v poglavju koncept prometnega omrežja piše citiram: »….s preureditvijo v štiripasovnico se bo povečala propustnost regionalne ceste RI-209 (Lesce – Bled) od AC priključka Lesce do Bleda. Regionalne ceste bodo posodobljene z ustrezno širokimi profili…..«

Med Lescami in Bledom bomo dobili štiripasovnico, da se izognemo zagatam in zastojem pri priključevanju na avtocesto. Ampak, obvozni cesti sta dvopasovnici z računsko hitrostjo 70km/h brez odstavnih pasov. Razumno je pričakovati, da bo kljub večji prometni propustnosti štiripasovnice nastajale zagate zaradi prometne propustnosti obeh razbremenilnih cest razen, če zgornji citat ne razumemo tako, da bo po zgraditvi štiripasovnice treba »povečati propustnost« tudi teh dveh regionalnih cest? Pri tem pa ostaja neodgovorjeno vprašanje kako?

Veliko krat je bilo v javnih razpravah omenjeno, da se tehnične rešitve še lahko prilagodijo in omilijo posledice načrtovane ceste na bližnjo okolico. Optimalni omilitveni ukrepi naj bi bili visoki zvočno odbojni plotovi in vgradnja zvočno bolj izolativnega stavbnega pohištva (oken in vrat) v bližnje objekte. Le kdaj pa kdaj, povsem neobvezno, pa se je omenjala možnost poglobitve ceste, izvedba pol vkopane ceste, gradnja galerij mimo naselij ali celo vkopana varianta ceste v načrtovanem koridorju ali njegovem delu. Večini se je zdelo kaj takega predrago, neracionalno in nerazumno. Seveda, s stališča kratkoročnih predvsem finančnih učinkov je temu res tako, če pa na tehtnico postavimo še vrednost prostora, pa je račun najbrž že malo drugačen?

Mi pa nimamo nobene garancije, in je ne bomo imeli, da se bodo tovrstni »omilitveni ukrepi« v dobro kraja in lokalnih prebivalcev tudi uporabili.

Podlage, na katerih temelji projekt obvozne ceste:

Projekt, na katerem temelji naša odločitev je bil izdelan v letu 2009 (PGD faza) na podlagi takrat veljavnega lokacijskega načrta iz leta 2002 in po javno objavljenih trditvah investitorja (glej »Vrednostno analizo….«) rabi dopolnitve, novelacijo, uskladitve z zatečenim stanjem in revizijo.

Projekt je izdelan kot celota in ne predvideva fazne gradnje.

Temeljni akt, na podlagi katerega bi moral biti, pa ni, izdelan projekt, OPPN za JRC je bil sprejet 03. 04. 2012, tri leta po projektu, izdelanem v PGD formatu.

Osnovni prostorski načrt, na katerem naj bi temeljil podrobni prostorski načrt za JRC pa je bil sprejet še kasneje, 31. 04. 2014, pet let po izdelanem projektu PGD za JRC.

Na glavo obrnjen postopek je najbrž povsem sprejemljiv in ustrezen temelj za odločanje ali je projekt vreden potrditve ali ne. Pri tem, pa lahko mirno pozabimo dejstvo, da projekt, načrtovan v nekem drugem času, na nekih drugih prostorskih osnovah, adaptiran na nove prostorske akte in nove predpise in standarde, brez resnih popravkov, najverjetneje ne more biti ravno dobra popotnica za odločanje.

Vpliv na prostor:

Z veliko gotovostjo lahko sklepamo, da se bo po zgraditvi obeh obvoznih cest pritisk na prostor ob njih samo povečal.

Če bi gradili obvoznice, tako kot so bile načrtovane, bi že zaradi tehničnih razlogov (omejitev števila lokalnih priključkov na obvozno cesto) vsaj v manjšem delu lahko kontrolirali pritisk na prostor, kar pa se ne bo zgodilo ob gradnji razbremenilne ceste, zanesljivo pa ne, če bo ta cesta zgrajena po terenu in ne bo vsaj pol vkopana ali celo vkopana, ker noben predpis ne omejuje število priključkov na razbremenilno cesto. Dolgoročno lahko pričakujemo, da bo razbremenilna cesta transformirana na še eno ulico več in ponovitev problemov, ki jih imamo zdaj.

Nobena garancija o nasprotnem nam ni bila dana. V resnici take garancije niti zahtevali nismo.

Mnenja nosilcev urejanja prostorov:

Le malo intelektualnega napora zahteva preverjanje mnenj in stališč nosilcev urejanja prostora, da opazimo, menda povsem naključno, kako površno, če ne še kaj hujšega, je njihovo preverjanje dejstev in izhodišč za presojanje vplivov na okolje. Značilni pokazatelj takega pristopa so razlogi, ki jih navajajo v svojem negativnem mnenju npr. MORS, ZRSVN, ZGS in MKGP, ki eno od variant ocenjuje kot neprimerno in nesprejemljivo, ker:

• MORS; citiram: »…varianta na samo strelišče ne posega, poteka pa neposredno ob meji varnostnega pasu… poleg tega je v srednjeročnem obdobju predvidena prenova in ureditev strelišča… Zato je možna sprememba oz. širitev varnostnega pasu strelišča na širše območje in bi imelo lahko vpliv na varnost na načrtovani obvoznici...«
• Če prav razumemo, MORS načrtuje prenovo, ki bi lahko? in ne nujno vplivala na obvoznico, zato negativno mnenje. Utemeljitev pa ni. Namesto protokola o uvedbi varovalnih ukrepov, širitev varnostnega pasu.
• MKGP; na podlagi mnenja ZGS; citiram: »… Z vidika upravljanja s populacijo divjadi… je varianta nesprejemljiva, saj bi močno posegla v življenjski prostor divjadi oziroma v gozdni prostor, ki predstavlja migracijski koridor za prehajanje divjadi…«
• Varianta obvoznice poteka mimo predvidene industrijsko obrtne ceno deloma celo po obstoječih prometnicah, ki jih bo že zaradi načrtovane obrtne cone treba rekonstruirati in usposobiti za dodatno prometno obremenitev. Varianta obvoznice v ničemer ne spreminja umestitvenega koridorja teh cest. Obnova strelišča načrtuje tudi MORS in najverjetneje bo novi ureditvi treba prilagoditi tudi dostopno pot. Za migracijske poti divjadi obstajajo tehnične rešitve, ki sledijo tem potem in zavarujejo divjad pred nevarnostmi prometa. Te rešitve pri obstoječih cestah ni, zato nastaja škoda. Soglasodajalci pa spregledajo, da je del variantne rešitve predviden na stebrih in ta rešitev že sama po sebi preprečuje možnost, da se prehod divjadi v stalnem koridorju prepreči.
• ZRSVN; variantna rešitev«……. Poteka preko več naravnih vrednost in v vplivnem območju…kot varianta po OPPN…«
• Drži; ampak v natančno te naravne vrednote sega tudi načrtovana industrijska cona kateri bo treba prilagoditi dostopne ceste. Invazivni poseg v prostor, bi se z združitvijo obeh koridorjev, generalno gledano, kvečjemu zmanjšal. Ampak to najbrž ni v interesu vseh udeležencev v tem projektu.

ZAKLJUČEK:

Prisiljeni smo v odločitve, kljub številnim dvomom in nejasnostim in kljub resnim zadržkom glede prostorske umestitve obvozne ceste v prostor in celo, vsaj do neke mere upravičenem dvomu glede tehničnih rešitev. Prepričani se ne ozirate na dolgoročne posledice načrtovane gradnje, ker hočete rešitve tukaj in zdaj in takojšnje kratkoročne koristi, čeprav na dolgi rok močno vprašljive in ob tem pozabljate, da ste bili, skupaj z nami vsemi, več kot enkrat zavedeni, prevarani in nalagani. Seveda zaupate, da bo tokrat drugače, ker vam želje meglijo razum. Bolj previdni iščemo in hočemo bolj vzdržne in manj invazivne rešitve tudi na račun izgubljenega časa in zamujenih priložnostih, saj je bilo izgubljenih priložnosti in zamujenega časa že zdaj preveč, še posebej, če upoštevamo, da nas čas in naše želje silijo v precej slabše rešitve, kot se zdi, da bi lahko bile. In kot si jih Bled zasluži.

Včasih, neredko, je večji pogum reči ne, ko se zdi, da ni izbire, kot sodelovati pri napačnih odločitvah.

Vse dobro.

Milan Rejc,

Občinski svetnik
Levica, Bled