Po sklepu občinskega sveta sta zlato plaketo prejeli: 

Metka Jemec

Metka Jemec je učiteljica matematike na osnovni šoli in mentorica učencem, ki se pripravljajo na tekmovanja na področju matematike. Pri svojem delu je nadpovprečno uspešna, saj njeni učenci že desetletje vsako leto na državnih tekmovanjih za Vegovo priznanje iz matematike ter na tekmovanjih iz logike in razvedrilne matematike dosegajo odlične rezultate na državnem nivoju. 

Po podatkih, ki smo jih pridobili na spletnih straneh DMFA in ZOTKS, ter podatkih, ki so nam jih posredovali nekateri od njenih bivših učencev, so njeni učenci prejeli več kot 60 zlatih priznanj, poleg teh pa še veliko srebrnih in bronastih priznanj. Med prejemniki zlatih priznanj so bili najboljši učenci za prva mesta dodatno odlikovani še s 1., 2. in 3. nagrado. Številni učenci so prejeli po več zlatih priznanj in nagrad v več letih, pa tudi iz različnih področij. 

Ti rezultati Metko Jemec uvrščajo v sam vrh najuspešnejših mentoric na področju matematike na državnem nivoju, blejsko osnovno šolo pa med najbolj uspešne osnovne šole v Republiki Sloveniji. Poleg razvijanja umskih sposobnosti Metkino delo njenim učencem omogoča tudi izpolnitev pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Zaradi odličnih osnov, ki jih učenci prejmejo v osnovni šoli, so praviloma zelo uspešni tudi na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo v nadaljnjem šolanju. 

Tudi pri pripravah na matematična tekmovanja pri nadaljnjem šolanju je Metka Jemec vedno pripravljena pomagati nekdanjim učencem, ko jo le ti zaprosijo za pomoč.

Francka Gregorc

Letos na Bohinjski Beli praznujemo 25-letnico Turističnega društva, katerega vodja in gonilna sila je že od samega začetka Francka Gregorc.

»Turizem smo ljudje«.  Naj s tern sloganom označimo tudi Francko, saj njena prizadevanja po urejenosti kraja lahko danes občuduje prav vsak obiskovalec. Volja in stremljenje k izboljšanju ne samo izgleda temveč tudi značaja vasi ter povezovanje med gosti, domačini, Turizmom Bled in ostalimi društvi je pripeljala do tega, da Bohinjska Bela trdno stoji na turističnem zemljevidu Bleda in odpira svoja vrata naprej širnemu svetu.

Francka Gregorc je bila zaposlena na Ekonomsko turistični šoli v Radovljici, kasneje kot predavateljica na Višji šoli za turizem Bled. Poleg profesure se je Francka v domači hiši pričela ukvarjati tudi s turizmom. Takrat, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila Bohinjska Bela prazna lisa na turističnem zemljevidu. 

Na njeno pobudo je bilo leta 1995 ustanovljeno Turistično društvo Bohinjska Bela. Člani so postali in ostali tudi taki, ki od turizma niso imeli neposrednih koristi, sta jih pa pritegnila načrt, da se kraj razvije in polepša ter ideja, da se prostor napolni z novimi vsebinami.

V tern času smo uredili številne pohodne poti na našem območju v dolžini več kot 60 km, polepšali smo vaška jedra z rožami in klopcami ter obnovili stopnice pod Iglico. lzdali smo nekaj serij prospektov in zemljevidov, ki so sedaj tudi digitalizirani, uredili smo informacijske table in smerokaze. Kot turistično društvo pa smo preteklo leto na novo začrtali in uredili Godrnjačevo pot, ki je v občini Bled edina otroška pot.

Prireditve, kot je Pohod na Galetovec v februarju, pohod na Babji zob, Štefanovo na Kupljeniku in ne nazadnje Marjeti sejem v juliju, so na Beli postale tradicionalne. Slednji v pristno-spontanem domačem vzdušju pomeni vrhunski dogodek, ki je dobro sprejet tako pri domačinih kot turistih. Za vse te dogodke je pomembno zlasti sodelovanje vseh društev in mnogih prostovoljcev v kraju, Francka Gregorc, ki deluje kot motivacijska sila in motor, vse povleče za sabo.

Zaradi njenega neutrudnega dela, ki ga opravlja povsem volontersko, so ji sledili številni krajani, ki so odprli vrata turistom vsega sveta, ki znajo ceniti prijaznost, domačnost in neokrnjeno naravo.

Po sklepu občinskega sveta sta častni znak rajska ptica prejela: 

Manca Špik

Pevka Manca Špik je po rodu z Bohinjske Bele. Samostojno glasbeno pot je pričela pred petnajstimi leti na festivalu Melodije morja in sonca, kjer je leta 2007 tudi zmagala s pesmijo »Baila Baila Baila«. Po nizu uspešnic je leta 2012 izdala svojo prvo samostojno ploščo ter v letih, ki so sledili, opravila več glasbenih turnej po Avstraliji, Kanadi in ZDA.  

Manca Špik na svojih nastopih ponosno poudarja, da je Gorenjka, doma z Bohinjske Bele, kamor se vedno rada vrača med svoje domače. 

S svojim uspešnim 15-letnim delovanjem na glasbeni sceni pušča neizbrisen pečat. Z dobrodelnimi koncerti  dokazuje, da njena pevska kariera ni le služba ampak poslanstvo. Ponosno poudarja od kod prihaja in s tem vedno znova poskrbi  za promocijo svoje domače Bohinjske Bele.  Je vzornica mnogim mladim, ki želijo uspeti na glasbenem ali katerem drugem področju. Kariero gradi brez afer in rumene samopromocije. S svojim trdim in poštenim  delom pušča svoj neizbrisen pečat.  Zato spodaj podpisani občinski svetniki predlagamo podelitev občinskega priznanja Manci Špik ob 15-letnici njenega samostojnega ustvarjanja ter ob njenem osebnem vstopu v četrto desetletje.

Vrtec Bled

Predšolska vzgoja je na Bledu zahvaljujoč kolektivu Vrtca Bled ter posluhu lokalne politike in kvalitetnemu delu strokovnih služb Občine Bled na visoki in vzorni ravni. Vrtec Bled v svojo sredo sprejema tudi otroke s posebnimi potrebami, jim daje možnost za optimalen razvoj, nudi tolažbo in pogum, kakovostno prehrano in igro, prostor in materiale, veselje in spodbudo, spoštovanje in zaščito, učenje in vrednote za življenje. 

V Vrtcu Bled je kulturna dediščina vrednota, ki jo zaposleni prenašajo na nove rodove. Prav tako umetnost, jezik, gibanje, odgovornost do okolja in družbe. Otroci se učijo usvajanja veščin in vrednot. S programi, ki so usmerjeni v vzgajanje k odgovornosti, se vračajo nazaj k naravi. Želijo, da v skrbi zanjo najdejo smisel in notranji mir. 

Hiter tempo življenja vse nagovarja, da razmislimo o vrednotah in času, ki ga preživimo drug z drugim. S programom Krepimo družine Vrtec Bled namenja podporo družinam in staršem.  

V vrtcu spoštujejo otrokovo osebnost, otrokom s svojim pedagoškim pristopom  in pripravo ustreznega učnega in igralnega prostora nudijo okolje, ki jim ponuja pestro izbiro vsebin in možnosti. Vzgajajo v zmernosti, odgovornosti, otroku dajejo aktivno vlogo, da sam raziskuje in se uri, poskuša in vztraja, da je samostojen in da kritično razmišlja, ima pravice in dolžnosti. Vse to pripravljajo skozi aktivnosti izhajajoč iz Kurikuluma za vrtce, še posebej z metodologijo Korak za korakom, ki je osredinjena na otroka. 

Vključenost in povezanost vrtca z okoljem (posamezniki, društvi, organizacijami, občino) ter medgeneracijsko povezovanje daje kraju in delu vrtca še večjo težo. Pomembno vlogo imajo tudi pri uvajanju otrok v svet športa, saj je vsem otrokom s pomočjo občine nuden tečaj smučanja, drsanja in plavanja.

Vrtec je aktiven v prijavah na javne razpise Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Šole za ravnatelje, Zavoda za zaposlovanje (vse s podporo evropskih sredstev), s katerimi mladim začetnikom omogočajo kakovostno uvajanje v poklicno pot in hkrati prispevajo k povečanju deleža zaposlenih med mladimi, vključenimi v ukrepe na trgu dela. Prav tako je s svojimi predstavniki aktiven deležnik pri razvoju stroke tako v raziskovalnih programih kot tudi v združenjih in Skupnosti vrtcev Slovenije.

V Vrtcu Bled si zaposleni prizadevajo vzgajati aktivne državljane, ki bodo spoštljivi do ljudi, znali ceniti dediščino kraja in bili odgovorni do sebe, do sočloveka in narave. V svoje delo vključujejo vse generacije. So prepoznavni v kraju in širše v Sloveniji, prepoznavnost skozi Evropske projekte pa širijo tudi preko meja. 

V Vrtcu Bled si želijo kakovostno predšolsko vzgojo še naprej imeti predano svojemu poslanstvu. Tudi v bodoče si želijo graditi močne vezi z vsakim otrokom in družino. Želijo ostati pomemben člen lokalne skupnosti. 

Njihovo uspešno delovanje je viden in pomemben prispevek k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov. S svojim delom puščajo pečat v lokalni skupnosti, pomagajo pri razvoju in ugledu Občine Bled. Zato spodaj podpisani občinski svetniki predlagamo podelitev občinskega priznanja Vrtcu Bled ob 70-letnici delovanja predšolske vzgoje na Bledu.

Županova priznanja so dobili:

Margarethe Simak

Gospa Margarethe Simak iz Wolfsberga na Koroškem je zadnja še živeča pravnukinja svetovno znanega zdravilca Arnolda Riklija, ki je tudi našemu Bledu dal neizbrisen pečat. V svoji mladosti kot tudi kasneje, je s starši velikokrat obiskovala Bled ter se naravnost zaljubila v blejsko idilično krajino. Občudovala je lokalne znamenitosti ter kulturne spomenike, spoznala pa je tudi dobrohotnost ter prijaznost domačinov. Kot pravi tudi sama, ji Bled predstavlja drugi dom ter drag spomin na svojega znamenitega prednika, zato je letošnjega januarja občini Bled tudi podarila znamenito sliko Bleda, ki jo je za svojega mecena Arnolda Riklija naslikal avstrijski slikar Jakob Canciani. Srčno si želi, da bi bilo življenjsko delo njenega pradedka Arnolda Riklija nekoč na Bledu bolj prepoznavno ter ponovno doseglo vsaj delček nekdanje slave. Neizpodbitnih prednosti atmosferskega zdravljenja ter neprecenljivosti zdravega načina življenja pa bi se morale naučiti ceniti tudi mlade generacije.

Manca Ogorevc

Članica Gledališča Celje, domačinka Manca Ogorevc, je na XXVI. Mednarodnem božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu decembra lani prejela nagrado za najboljšo žensko vlogo za vlogo Maye v uprizoritvi Večni otrok Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina.

Manca Ogorevc se je rodila 31. julija 1973 na Jesenicah. Tam je tudi končala gimnazijo in se leta 1992 vpisala na FDV (Sociologija – Analitsko-teoretska smer). Leta 1994 je opravila sprejemni izpit na AGRFT (Dramska igra in umetniška beseda) pri prof. Dušanu Jovanoviću in prof. Janezu Hočevarju. Nadaljevala je z vzporednim študijem na FDV in AGRFT. Na FDV je diplomirala leta 2000, na AGRFT pa leta 2001. Leta 1997 (v 3. letniku na AGRFT) je bila povabljena k sodelovanju v SLG Celje in se tam dve leti kasneje tudi zaposlila. Sledilo je plodno, ustvarjalno, raziskovalno obdobje na odru celjskega gledališča. Vmes nekaj gostovanj v Ljubljani (Gledališče Glej, Cankarjev dom). V prostem času pa potovanja po vsem svetu od indijske Himalaje do Galapaških otokov.  Nastopila je tudi v filmih Triptih Agate Schwarzkobler, Steber in Idila.

Kot pravi, se je na vlogo Maye začela pripravljati več kot pol leta pred premiero, saj je bila premiera v angleškem jeziku. Teden dni po angleški premieri je bila še slovenska. Pred začetkom vaj v juniju 2019 je želela v obeh jezikih tekst znati na pamet, saj se je zavedala, da ji bo to omogočilo nemoteno delo pri oblikovanju vloge matere otroka z Downovim sindromom. Z lektorjem za angleški jezik, uspešnim ameriškim pisateljem in profesorjem zgodovine umetnosti, ki živi v Kamniku in odlično govori slovensko, Noahom Charneyem, sta skrbno brala tekst.  Celotna ekipa, se pravi režiser Yonatan Esterkin, dramaturginja in direktorica Gledališča Celje Tina Kosi, lektor za slovenski jezik Jože Volk in Manca so se poglobljeno izobraževali o otrocih z Downovim sindromom. S tega področja obstaja veliko literature, ki so jo prebrali, na voljo so filmi, dvakrat pa so obiskali center za usposabljanje Draga pri Igu, kjer so prišli v neposredni stik z otroki s posebnimi potrebami in motnjami v duševnem razvoju. 

S predstavo Večni otrok Manca Ogorevc ni ustvarila le izjemne umetniške vloge, pač pa predstava podira tabuje in odpira oči širši družbi. 

Lucija Vidic

Lucija Vidic, KUD Kamot Zasip, je avtorica treh gledaliških predstav za odrasle in ene otroške gledališke predstave: Usodna pletna, Pokljuški zdravnik, Upravna enota in Srote.

V štirih letih ustvarjanja je bilo odigranih okoli 60 predstav po bližnjih in daljnih kulturnih domovih, dvakrat so napolnili festivalno dvorano. 

Predstava Srote je na državnem srečanju otroških gledaliških skupin v Novem mestu v juniju 2019 prejela zlato plaketo. Predstavi Usodna pletna in Pokljuški zdravnik sta sodelovali na tekmovanju JSKD v Radovljici (2017, 2018). 

Z odraslimi predstavami je avtorica nasmejala več tisoč ljudi in predstavila lokalno problematiko (pletnarjev, redarjev, obvoznic, policistov, upravnih postopkov) in zanimivosti na šaljiv način, z mladinsko predstavo pa je gledalce prepričala s pristnim prikazom težkega življenja otrok v sirotišnici in nenehnim hrepenenjem mladih src, da bi bili izbrani, ljubljeni in sprejeti v novo družino.

Tine Logar

Tine Logar, rojen leta 1953, je slavist in anglist, lektor in urednik.

Knjige so ga začarale že v otroštvu, ko mu je teta Kristina Brenkova pripovedovala zabavne anekdote, povezane s knjigami. Kasneje je iskal »tisto pravo harmonijo, ki jo pletejo duhovna iskrivost, iskrenost sporočila in zven pravilno izbranih in na pravo mesto postavljenih besed«.

Sprva je bil zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik, nato na Poljanski gimnaziji kot profesor slovenščine in angleščine, nato na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo kot svetovalec za slovenščino. Urejal je berila, učbenike in drugo strokovno gradivo za osnovne in srednje šole.  V 90-letih je na Zavodu ustanovil založniški center. Pot ga je vodila v uredništva  Državne založbe Slovenije, Šolskih razgledov, Cankarjeve založbe do Skupine Mladinska knjiga. 

Tu se je izkazal kot urednik najzahtevnejših projektov (leksikon Slovenika, Neskončni Leonardo, Večni Michelangelo, Božanski Rafael, Sikstinska kapela,

S črnilom in zlatom). Uredil je monumentalna dela Slovenska novejša zgodovina, Judtovo Povojno  Evropo, S puško in knjigo ter mnoge politične biografije.

Njegov uredniški opus obsega več kot 2000 del in prav vsaka knjiga ima v njegovem srcu svojo zgodbo. Nikoli mu ni bilo pod častjo urediti katerokoli drugo knjigo, ki se je znašla na njegovi mizi.

Kot lektor je pregledal več tisoč besedil, preden so šla v tisk. Natančnega števila lektoriranih besedil ne ve niti sam. Skrbel je tudi za jezikovno podobe revije Bukla.

Tine Logar je urednik z nadstandardno uredniško odločnostjo. Vsa leta je dokazoval, da se kljub težkim založniškim časom v Sloveniji lahko izpelje velike projekte.

Na 34. slovenskem knjižnem sejmu  2018 je  prejel Schwentnerjevo nagrado za posebne dosežke v knjigotrštvu in založništvu. Je pravi duhovni potomec velikega slovenskega založnika Lavoslava Schwentnerja. Leta 2014 je prejel tudi Priznanje naj založnik za posebne dosežke posameznikov na področju trženja in prodaje knjig in na področju založništva. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih založnikov in knjigotržcev.

Gospod Tine Logar je velik ljubitelj Bleda, kamor zahaja že od otroških let. Rad obiskuje blejsko knjižnico, kjer ponavadi prebira časopise ali piše elektronska sporočila. Bledu in blejski knjižnici je podaril več kot 100 knjig,  med njimi tudi dragocene  knjižne izdaje Neskončni Leonardo, Večni Michelangelo, Božanski Rafael, S črnilom in zlatom, Caravaggio vero, Le monete del tempo di Gesu, Tausend und eine Nacht, Venise l'art et la foi, La Bibblia di San Marco a Venezia, Wiener Bilderbibel, Die Bibel Belser Verlag 2003, Biblija 2008 in še druge. 

Ena prvih knjig, ki jih je Tine Logar podaril  blejski knjižnici, je bil faksimile Dalmatinove Biblije. V takratnih časih si jo je lahko privoščila le radovljiška matična knjižnica.

Na večeru 17. novembra 2016 v blejski knjižnici je predstavil svoje uredniško delo pri bibliofilskih izdajah.

Janjuša Dežman

Janjuša Dežman je že v osnovni šoli je zapisala prve pesmi. Ljubezen do pisanja poezije in proze je podedovala po očetu, prve njene pesmi so bile objavljene že leta 1965. Posvetila jih je materi, navdih pa ji je bila tudi lepota domačega kraja.

Janjušo Dežman je konec 70-ih in v začetku 80-ih letih začela spoznavati tudi širša javnost. Njene pesmi so se tematsko razširile, saj je v ospredje postavila človeka in njegovo mesto v družbi. Objavljala jih v Rodni grudi, Borcu, Gorenjskem glasu, Železarju, Jani, Ognjišču, predstavljala pa jih je tudi v razvedrilnih oddajah na RTV Slovenija.

Leta 1972 se je zaposlila v LIP-u Bled, kjer je ostala do upokojitve. V njihovem glasilu je vsa leta objavljala pesmi in razne članke.

Janjuša Dežman je leta 1988 izdala prvo pesniško zbirko Trenutki tišine. V zbirki je objavila pesmi, ki so najbolj osebne, najbolj njene in tudi izpovedno najmočnejše. Druga pesniška zbirka Janjuše Dežman, ki jo je izdala leta 2019, nosi naslov Po stopinjah ljubezni. V njenih pesmih prepoznamo njej ljubljene osebe kot so najbližji moški, mati, oče, otrok ter narava in njena čudežna lepota. Vse to ji je bilo gradivo za bogato pesniško motiviko. Za Janjušo je ljubezen najmočnejše čustvo in vedno izhod iz osamljenosti ter neusahljivi vir zadovoljstva in sreče. 

Diamantni maturant Timotej Ambrožič

Timotej se je rodil 1.8.2000 na Jesenicah. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, kjer je bil trikrat odličen, vedno pa je blestel v matematiki, kjer je bil tako v osnovni kot tudi v srednji šoli uspešen na veliko tekmovanjih, v četrtem letniku srednje šole pa je postal državni matematični prvak. 

Srednjo šolo je obiskoval na Jesenicah, in sicer smer strojni tehnik. Vsa štiri leta je bil odličen, šolanje pa je končal kot diamantni maturant. S tako odlično popotnico se je vpisal na Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Zlati maturant Aleksander Piber

Rodil se je 2. oktobra 2000 na Jesenicah. Prva tri leta je s starši živel na Bohinjski Beli, nato v Ribnem, pred tremi leti pa so se preselili na Bled. Najprej je obiskoval Podružnično šolo v Ribnem, od šestega leta pa osnovno šolo na Bledu. Po osnovni šoli se je vpisal na jeseniško gimnazijo, zdaj pa študira angleščino in francoščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V prostem času rad bere in gleda filme, kdaj pa kdaj pa tudi kaj napiše. Obožuje glasbo, vse od rocka in hip hopa do jazza in klasike, zelo amatersko in sramežljivo, kot pravi, pa se ukvarja tudi z igranjem kitare.