V četrtek, 4. junija 2026, je Klub upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Bled obiskal sotesko Čepa (Kepa, Tscheppaschlucht), najglobljo, najlepšo in najbolj priljubljeno naravno znamenitost v avstrijskem delu Karavank, ki se zajeda v zeleno ledeniško dolino pod severnimi stenami Vrtače in ponuja nepozaben stik z neokrnjeno naravo. 

Tokrat sta pohod v dogovoru z vodjo sekcije Ivom Reinhartom organizirala in vodila člana kluba Jožica in Alojz Mihelčič. 

Kot vedno je bilo zbirališče pred Mercatorjem Lesce, od koder smo se preko Ljubelja odpeljali do gostilne Deutscher Peter na avstrijski strani, kjer smo ob gostišču parkirali. Skupaj se je pohoda udeležilo 32 pohodnikov, članov kluba. 

Soteska, ki sta jo skozi tisočletja izoblikovala divja potoka Žabnica in Borovnica, je zaznamovana s številnimi slapovi, brzicami in tolmuni, s stopnicami, lesenimi in železnimi galerijami in mostički. V njej kraljujejo čudovit, bučen 26-metrski slap Sopotniški šum (Tschaukofall), ob njem naravni most oz. impresivno naravno okno in razgledna ploščad (Tschaukofinger), nekoliko nižje pa spektakularen, adrenalinski viseči Hudičev most (Teufelsbrucke).  

Uradno ime pohodniške poti, ki vodi skozi divjo sotesko Čepa, je pot dr. Petra Tschauka. Pot nosi ime po družini Tschauko, ki že vse od leta 1500 dalje upravlja znano domačijo in gostišče Deutscher Peter.  

Pot smo začeli pri gostišču  Deutscher Peter, po nekaj minutah hoje ob potoku in prihodu na cesto, smo pot nadaljevali levo - navzgor v gozd "v smeri slapu Tschaukofall" (Sopotniški šum). Na začetku je strm vzpon po stopnicah, nadaljevanje pa skoraj vseskozi po večini po ravnini z manjšimi odstopanji navzgor in navzdol z nekaj stopnicami in koreninami na poti. Na tem delu zgornje, gozdne poti nad cesto, ki vodi proti Celovcu, so ob poti označene številne rastline in živali tega območja - pravi botanični vrt v malem. Od gostišča do slapu je pot dolga 3,7 km, ob njej pa so številne klopi in izvir pitne vode. Pot se tik pred vstopom v sotesko ponovno strmo vzpne po stopnicah, nato, ko se del slapu Tschaukofall že vidi, pa se ponovno spusti v sotesko do ploščadi, od koder je prekrasen pogled na prvi slap Tschaukofall in del soteske. Od tu naprej je res najlepši, a za nas, starejše, tudi težji del poti, ki zahteva posebno previdnost. Zavarovana pot je speljana nad potokom na delno lesenih, delno pa železnih galerijah pod ostenjem in preko železnega visečega Hudičevega mostu, sledi pa spust po železni konstrukciji in okroglih stopnicah ob drugem slapu Tschaukofall.  Pot se nato nadaljuje po gozdu, vseskozi ob potoku, čez mostiček in navzgor po stopnicah vse do "križišča poti", kjer smozavili desno navzdol "v smeri Deutscher Peter", šli čez mostiček in v prelepi soteski pot nadaljevali ob potoku po lesenih in železnih galerijah, mostičkih in številnih stopnicah, večinoma vseskozi navzgor, tokrat pod že zgoraj omenjeno cesto. Po dveh kilometrih smo prispeli do ceste, po nekaj minutah pa do naših parkiranih vozil ob gostišču. 

Vseskozi nas je spremljalo sonce. Kljub temu, da je bil prejšnji dan dež in je bila pot mokra, na poti ni bilo problemov, saj je pot na izpostavljenih delih dobro zavarovana. Za pot je potrebna ustrezna pohodna obutev, priporočljive so pohodniške palice in dodatno anorak.  Zaradi prestopa državne meje je obvezen osebni dokument. 

Vsi veseli, zadovoljni in navdušeni nad lepoto soteske smo pohod zaključili z malico na Gorenjski plaži v Tržiču. 

Priporočamo! 

Vojko MULEC - predsednik kluba