Velika nagrada Bled Nataliyi Gorza za sliko Drevo

2. slikarski Ex-tempore Bled 2017, ki ga je organiziralo Slikarsko društvo Atelje Bled pod neutrudnim vodstvom predsednice Zore Završnik skupaj z Občino Bled, Muzejskim društvom in harmonikarjem Gašperjem Primožičem, je letos minil v še večji udeležbi in izjemno kakovostnih delih, ki so nastala.

Na ex-tempore se je prijavilo dvainsedemdeset slikark in slikarjev, od tega jih je štiriinšestdeset svoja dela tudi oddalo, strokovna žirija je v oceno prejela dvaindevetdeset del.

Strokovna žirija v sestavi ddr. Damir Globočnik, Ana Marija Kunstelj in mag. Matjaž Arnol je najvišjo nagrado, veliko nagrado Bleda, podelila Nataliyi Gorza za sliko Drevo. Maruša Štibelj je dobila nagrado za mlado avtorico za sliko Pesem pozabljenih, v kategoriji Pesem gozda so nagrade prejeli Marko Sambrailo za delo Gozdna pot, Luka Miklavžič za Slišim te in Milena Petek za Pozdrav jeseni. V kategoriji Bled jeseni so nagradili Vinka Bogataja za delo Tudi v grdem je lepo in Sergeja Hanonina za delo Bled jeseni. V prosti temi je nagrado prejel Štefan Brezovnik za sliko Sprehod, posebno priznanje strokovne žirije pa je za delo Turizem prejel Boštjan Močnik.

Strokovna žirija je podelila tudi enakovredne POHVALE, ki so jih prejela dela Uvertura noči avtorja Borisa Poljšaka, Odsev avtorja Zdravka Purgarja, Nokturne avtorice Chris Engels, Škrlatno Jezero avtorice Branke Pirc, Spokoj avtorja Borisa Štera, Soča avtorja Roka Pogačarja, Plešem V Naravo Vintgarja avtorice Mire Uršič.

Na sklepni slovesnosti so ob kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci radovljiške glasbene šole pod somentorstvom Gašperja Primožiča, slovesno podelili nagrade, predsednik strokovne žirije ddr. Damir Globočnik pa je utemeljil odločitve in pohvalil kakovost letošnjih del.

Razstava del je bila teden dni na ogled v Infocentru Triglavska roža, ponovno pa bodo dela na ogled decembra v obnovljeni Festivalni dvorani. Takrat bodo podelili tudi nagrado občinstva.

Strokovna obrazložitev nagrad:

Drugi slikarski Ex tempore Bled 2017

Poudariti velja , da je Blejsko jezero kot likovno izhodišče našega ex tempora eden najbolj zahtevnih, lahko bi rekli celo kočljivih slikarskih motivov. Od 19. stoletja dalje, zlasti pa, ko je Bled postal naše prvo moderno turistično središče, so ga upodabljali številni domači in tuji slikarji, pa vendar lahko, tudi po zaslugi tokratnih udeležencev ex tempora, trdimo, da možnosti slikarske interpretacije jezera z otokom, gradom in dovolj posebnega spoja naravnega in kultiviranega okolja ter njegove skorajda pravljične lepote, še vedno niso izčrpane. Podobno velja tudi za temo »Pesem gozda« - gozdni pejsaž ima lahko skorajda toliko različnih slikarskih odrazov, kot je bilo slikark in slikarjev, ki so se odločili preizkusiti v tem motivnem sklopu.

Dovolj številna udeležba, predvsem pa kvaliteta nastalih del in širok razpon motivnih interpretacij in vsebinskih rešitev del so žirijo prepričali, da se je odločila poleg devetih načrtovanih nagrad podeliti še sedem enakovrednih pohval.

Sedem enakovrednih pohval

Boris Poljšak za sliko »Uvertura noči«: Avtor je ustvarjalni izziv našel v upodobitvi večernega neba, pred katerim se zarisuje silhueta dreves. Med obema motivnima sklopoma je ustvarjena harmonična povezava.

Zdravko Purgar, za sliko »Odsev«: Pogled na blejski otok je prikazan z natančnostjo, ki bi lahko tekmovala s fotografijo, vendar pa fotografska tehnika ne bi mogla predstaviti tako jasnega neba, tako mirne jezerske gladine in barvnih skladij, kot pa to zmore slikarjeva roka.

Chris Engels, za sliko »Nocturno«: Moderna slikarska podoba namesto ponazarjanja celotnega motiva lahko vsebuje samo nekaj motivnih segmentov, ki jih slikar lahko razporeja po sproščeno zasnovanem slikovnem polju. Na enega možnih načinov razumevanja nas avtorica opozarja s poimenovanjem slike: »Nocturno« je krajša skladba liričnega, otožnega značaja. Pred nami je slikarska impresija, povzetek občutkov, na primer ob soočenjem z naravo, jezerom ali gozdom.

Boris Šter, za sliko »Spokoj«: Razpoloženjska podoba jezerskega pejsaža z značilnim odsevanjem drevja na vodni gladini in vpogledom v globine je nastala z zanimivim povezovanjem slikarskega postopka z drobnimi risarskimi intervencijami, ki so preoblikovale površino barvnih nanosov. »Spokoj«, ki vlada v motivu, je slikar podkrepil z izbiro barvne lestvice.

Rok Pogačar, za akvarel »Soča«: Z zanesljivo potezo in posluhom za zahtevno akvarelno tehniko, za katero vemo, da skorajda ne onemogoča popravkov, je avtor predstavil obrečni pejsaž. S slikarskimi sredstvi, s povzemajočo potezo in izborom barv je uspel ohraniti dinamiko motiva.

Branka Pirc, za sliko »Škrlatno jezero«: V največji meri samo z drobno belo črto na temni podlagi oblikovana stilizirana podoba blejskega jezera izpričuje posluh za prikaz njegovih temeljnih in najbolj opredeljujočih lastnosti, s katerimi pa je obenem ustvarjena tudi prostorska globina.

Mira Uršič, za sliko »Pleševa v naravo Vintgarja«: Pred nami je pravcata slikarska zgodba, pri kateri bi lahko potegnili celo nekaj vzporednic s filmsko pripovedjo. Slikarsko polje je razdeljeno v več motivnih enot, ki nas spominjajo na filmske kadre. Vsi sestavni deli, podkrepljeni z dobrim obvladovanjem tako slikarstva kot risbe, pa šele gledani v celoti prinašajo sporočilo, ki ga je slikarka želela posredovati s svojo kompozicijo.

Posebno priznanje žirije

Boštjan Močnik, za sliko »Turizem«: Futuristični pogled v prihodnost je zanimivo likovno razmišljanje, ki zajame kar nekaj elementov, brez katerih si danes blejskega turizma ne moremo predstavljati. Kompozicija sporoča, kakšna bo nekoč naša »turistična idila«. Avtorju velja priznati, da premore duhovitost, kar je poteza, ki jo v sodobni likovni umetnosti prepogosto pogrešamo. Po likovni plati pa prisoten pretanjen občutek tako za kompozicijsko gradnjo kot za drobne detajle.

Priznanje za mladega avtorja

Maruša Štibelj, za kolaž »Pesem pozabljenih«: Avtorica je v mešani, t. j. kolažni in slikarski tehniki, oblikovala motiv, pri katerem je enaka pozornost namenjena likovni plati – na primer prepletanju drobnih vzorcev in tankih prosojnih papirjev, ki prekrivajo dele motiva, kot tudi iskanju intenzivnega, otožnega vzdušja.

Nagrada za prosto temo

Štefan Brezovnik, za delo »Sprehod«: Moderna slikarska podoba na lesenem nosilcu ima tudi nekaj značilnosti slikarskega oziroma likovnega objekta. V njenem temelju pa je najbrž še vedno skrita konkretna motivna spodbuda: recimo, da nas bi v različne smeri razporejeni živo obarvani trakovi in prazna mesta med njimi lahko spominjali na vizualne vtise, ki jih dobimo ob sprehodu po gozdu.

Nagradi na temo »Bled jeseni«

Vinko Bogataj, za sliko »Tudi v grdem je lepo«: S polaganjem barvnih polj, ki so vselej rahlo svetlobno stopnjevana, nikoli pa ostro linijsko zamejena, je slikar oblikoval pogled na deževni dan ob jezeru. Ne da bi ga zanimali detajli mu je uspelo poustvariti prepričljiv, na prvi pogled prepoznaven pogled na motiv, v katerem je tudi vsaki od človeških figur pripadlo logično mesto.

Sergej Hahonin, za sliko »Bled jeseni«: Slikar,ki se lahko pohvali z izjemnim posluhom za realističen prikaz motivov, premore tudi sposobnost mozaičnega povezovanja različnih

motivnih sestavin in celo njihovih posameznih sestavnih delov v celoto. Podroben pogled na kompozicijo odkriva značilno slikarsko gradnjo motiva s povezovanjem barvnih nanosov v dinamična sosledja.

Troje nagrad za kategorijo »Pesem gozda«

Luka Miklavžič, za pastel »Slišim te«: Kompozicija spominja na pastoralne, mitološke ali pravljične prizore, kakršne so slikarji radi upodabljali v preteklih stoletjih, po načinu interpretacije bi jo lahko povezali tudi na primer s knjižno ilustracijo za mladino, v resnici pa je pred nami dovolj samosvoje razmišljanje o načinu, kako dobesedno prevesti v slikarski medij posebno temo letošnjega ex tempora »Pesem gozda«.

Marko Sambrailo, za sliko »Gozdna pot«: Temeljita slikarska študija prikazuje pot, obdano z drevjem, skozi katero se prebijajo sončni žarki. Slikarju je uspelo preplesti s svetlobo obsijane delčke motiva s tistimi, ki ostajajo v senci, v prepričljivo celoto, pri tem pa poustvariti prostorsko globino in vzdušje, ki nas preveva, ko se tudi samo podamo po takšni poti.

Milena Petek, za sliko »Pozdrav jeseni«: Iz jesensko obarvanega listja kolažno sestavljena kompozicija ni realističen prikaz motiva, prej bi jo lahko razumeli kot način izbiranja posameznih motivnih delčkov in njihovega povezovanja v barvno preprogo, ki je dobila simbolen značaj. Barvna podlaga praviloma poenoti kompozicijo, tokrat pa še bolj izpostavi njene sestavne dele.

Grand Prix Bled

Nataliya Gorza, za sliko »Drevo«: Slikarka, ki je najbolj znana kot samosvoja portretistka in figuralna slikarka, zmore s slikarskimi sredstvi poustvariti vtis življenja in vitalnosti upodobljenega motiva. Gosti barvni nanosi povzemajo silnice, ki prinašajo življenjsko moč v vse sestavne dele motiva; zdi se celo, kot da bi se pred našimi očmi barve spreminjale v prave veje, v resnično drevesno lubje, v listje in druge sestavne dele motiva.

ddr. Damir Globočnik