Podoba raja, ki je prevzela Prešerna, se je skozi čas spreminjala. Prostor je popolnila grajena dediščina. Če je zgodovinska značilnost Bleda njegova zelena podoba, pa med prepoznavne značilnosti Bleda sodi tudi arhitekturna dediščina: ne le naselbinska, torej stara vaška jedra, temveč tudi območja starih blejskih vil  in krajevno značilni objekti, ki niso evidentirani kot kulturna dediščina (KD), vendar predstavljajo kakovostno arhitekturo časa, v katerem so nastali. Oboji se pojavljajo na celotnem območju občine. Gre za dediščino, ki je del identitete kraja in jo želimo ohraniti tudi za naslednje rodove.

Objekti KD danes služijo različnim namenom: zasebnim, protokolarnim ali turističnim. Tudi stanje zunanjega videza objektov in pripadajočih površin je različno; od vzdrževanih do opuščenih in zanemarjenih ter celo propadajočih.

Stanje urejenosti v prostoru je odvisno od udejanjanja določil občinskega prostorskega akta (OPN) in zakona o varsvtu kulturne dediščine (ZVKD). Podoba prostora dobi pridih neurejenosti, ko negativno odstopa od želenega.

Varstvo dediščine,-  gre za dobrine, ki smo jih podedovali iz preteklosti in jih v Sloveniji opredeljujemo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, znanj in tradicij, - je v javno korist , saj je njen družben pomen v vrednosti, ki jo ima dediščina zaradi svojega kulturnega, simbolnega in identifikacijskega potenciala in se vključuje v trajnostni razvoj. Naša dolžnost je, da zagotavljamo čim večjo ohranitev njenih kulturnih vrednot za prihodnost.

(Ne)Urejena podoba Bleda

Tako kot urejena podoba Bleda je tudi ohranjanje dediščine v javnem interesu.

K urejeni podobi Bleda ne sodijo le negovane parkovne površine, cvetlične zasaditve v zasebnem ter javnem prostoru, urejene sprehajalne poti, temveč tudi vzdrževana arhitekturna dediščina. Naraščajoče število opuščenih, zanemarjenih, propadanju prepuščenih objektov in nevzdrževanih pripadajočih (zelenih) površin kraju ni niti v okras niti v ponos.

Ob pogledu na starinskost blejskih vilnih četrti (Želeče, ob Prešernovi od Grada do Zagoric) in razpršenih vil okrog jezera, začutimo dolgost nastajanja kraja.

Številne stare blejske vile so skupaj z ureditvenim območjem (vrt ali park) registrirane kot kulturna dediščina (RKD), ki se jo ohranja z rednim vzdrževanjem ob upoštevanju dediščinskih lastnosti in v skladu z varstvenim režimom za stavbno in vrtno arhitekturno dediščino, ki ga določa ZVKD.

Videti, vedeti in ne reagirati ?

Če se omejim le na objekte RKD v ožjem središču Bleda, ki so vsem na očeh; dopustilo se je, da je Vila Rikli propadla do te mere, da se je sesula sama vase. Danes ruševina, v kateri je našlo domovanje samoniklo rastje, “krasi“ park, ki je vrtno arhitekturna dediščina. Kakšna ironija! Več kot trideset let propada tudi Penzion Vovk, ki se nahaja med ZD in hotelom Astoria, do kdaj še? Po isti poti gre zanemarjen TVD Partizan, tako rekoč pred občinskim pragom.  Vseenost občinske oblasti, ki vidi napredujoče propadanje objektov,  pa ne ukrepa, je metaforična.  Metaforična za stališče občinskih oblastnikov, izraženo pred leti na javni obravnavi v postopku priprave OPPN za ožje središče Bleda:“omejitve, ki izhajajo iz varstvenih režimov kulturne dediščine so handikap za gospodarski razvoj.“ Morda pa je kanček resnice na tem kar pravi ljudski glas, da se nekatere objekte RKD prepušča  (ob tihem soglasju občine?) propadanju do te mere, da obnova ni več mogoča, pridobi pa se dragocena gradbena parcela? Dejstvo je, da bi občinska oblast morala storiti vse kar je v njeni moči, da v okviru svojih pristojnosti na tem področju zagotovi izvajanje zakonitosti. Zakaj občina ne izvaja nadzora nad stanjem objektov RKD preko svojih organov: občinskega redarstva in medobčinskega inšpektorata tako kot ga izvaja za zagotavljanje prometne varnosti?

Lastništvo je odgovornost

Z nakupom nepremičnine, ki ima status RKD, lastnik  prevzame tudi obveznost / odgovornost za ohranjanje le-te, torej za redno vzdrževanje nepremičnine. Ob nakupu ga s statusom nepremičnine seznani prodajalec.

Zakon (ZVKD) varuje in določa načine varstva raznovrstne RKD, dolžnost lastnika  RKD pa je, da jo ohranja z rednim vzdrževanjem skladno z varstvenim režimom. Tako se zagotavlja ohranjanje kakovostnih prepoznavnih značilnosti Bleda.  Opustitev dolžnega vzdrževanja je prekršek, sankcionira  ga ZVKD. Glede na stanje v prostoru je dopustna domneva, da občina ne izvaja nadzora nad izvajanjem oziroma spoštovanjem niti zakona niti OPN.

Zakaj občina lastnikom / posestnikom nevzdrževanih nepremičnin, ki imajo status RKD, v predhodnem posvetovanju ne zapove upoštevanje določil (OPN) in varstvenih režimov za ohranjanje RKD, še posebno, ko gre za lokacijo, ki kvarno vpliva na prostor, kot pri zgoraj omenjenih? V primeru neodzivnosti lastnika pa bi morala slediti prijava na inšpektorat. V njegovi pristojnosti je, da izvaja nadzor nad izvajanjem in spoštovanjem zakonov in prostorskih aktov. Ob stanju v naravi se utemeljeno zastavlja vprašanje, ali občinska organa nadzora, katerih pristojnost zadeva med drugim tudi varovanje KD, ta nadzor izvajata.

Ne pomnim, da je bil kdajkoli oglobljen lastnik, ki je opustil dolžno vzdrževanje objekta RKD. Pomnim pa, da je bil pred štirimi leti na Mlinem s 500,00 € oglobljen lastnik okrasnega grma, katerega veja je čez vrtno ograjo visela nad cesto, ki povezuje vasi Mlino-Selo. Vprašanje je, kateri kriteriji usmerjajo  oziroma določajo prioritete na področju delovanja pristojnih dveh občinskih organov,  saj je tudi opustitev dolžnega vzdrževanja nepremičnin, ki so RKD, ne glede na lastništvo, prekršek (ZVKD).

Vendar, ne le opuščeno dolžno vzdrževanje RKD, tudi njena morebitna stihijska obnova,  - tak je aktualen primer obnove vila Pomona - mimo kulturnovarstvenih  pogojev pristojnega Zavoda za varstvo KD v Kranju in brez kulturnovarstvenega soglasja, je uničevalno za vrednost, ki jo ima dediščina zaradi svojega kulturnega, simbolnega in identifikacijskega pomena ne le za Bled, temveč na nacionalni ravni.  Ponovim naj, da je Bled območje, ki je z vidika kulturnega, simbolnega in identifikacijskega pomena krajine pomemeben na nacionalni ravni. Bistvenega pomena je, da se varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino, ki jo predstavljajo najbolj prepoznavne značilnosti prostora, kamor sodi tudi arhitekturna dediščina Bleda.

Naj bo ta zapis prispevek h krepitvi splošne občutljivosti za vprašanja urejenosti prostora. Smo turistična občina, oglašujemo “podobo raja.“ Ne le cvetlična korita in urjene sprehajalne poti, tudi vzdrževane stare blejske vile in pripadajoči vrtovi sodijo v celovito podobo raja. Če ne želimo, da v spominu obiskovalcev  ostanejo tudi podobe zanemarjenih in propadajočih objektov, - morda kot nova prostorska značilnost Bleda? –  bo potrebna prelomna sprememba v reševanju problematike na občinski strani.

Dediščino “zapravimo“ le enkrat!

 Sonja Dornik

P.S.

Poševni tisk so povzetki iz Zakona o varstvu kulturne dediščine in Občinskega prostorskega načrta Občine Bled.