Slikarsko društvo Atelje Bled je tudi letos organiziralo slikarski ex tempore. V slabem tednu dni so prejeli več kot 80 slik, ki so letos nastajale na teme: Prosta tema, Jezero in Črna luknja. Kot je na razglasitvi nagrad povedala predsednica društva Zora Završnik, so v društvu vsako leto ponosni na vsa dela, ki nastanejo, tako velikega dogodka pa brez sponzorjev, ki vsa leta podpirajo dogodek, ne bi bilo.

Žirija, v kateri so bili akademski slikar Matjaž Arnol, oblikovalec Huberto Široka, umetnostna zgodovinarja Ana Marija Kunstelj in ddr. Damir Globočnik, si je dela ogledala v soboto, 5. oktobra, med 11. in 13. uro. Podelili so devet nagrad, kot je predpisoval pravilnik četrtega mednarodnega ex tempora Bled, »pri tem pa smo bili pozorni na izvirne pristope do motivne interpretacije, na zahtevnejšo formalno izvedbo, na težnjo po povezavi tematike z aktualnimi vsebinskimi izhodišči in na domiselno souporabo različnih likovnih postopkov«, je povedal predsednik ddr. Globočnik in dodal: »Ker je slik, ki ustrezajo tem opredelitvam, tudi na letošnjem ex temporu več kot devet in ker vsako likovno delo, ki je nastalo za predstavitev na naši razstavi, prinaša svojo zgodbo, avtorjevo likovno izpoved in samosvoj pogled na motiv ali témo, naj veljajo čestitke žirije vsem udeležencem ex tempora«.

Nagrada za najboljšega mladega ustvarjalca do 35 let

Tina Kraljič je nagrado prejela za kompozicijo, na kateri je naslikala pogled na naravno okolje, kot se zariše na zenicah naših oči, če naj pogledamo skozi lečo. Slika »Planet leče« je zanimiva tudi zaradi povezovanja sorazmerno širokih potez barve v dinamično, vendar logično celoto in preoblikovanja motiva v krožno obliko v središču kompozicije.

Posebno priznanje žirije

Andreja Završnik je na kompoziciji v mešani tehniki »Digitalna luknja« za izhodišče vzela razmerje med tradicionalnimi slikarskimi postopki in sodobno digitalno tehnologijo. Glavni junak je predstavnik romantično-realističnega slikarstva Anton Karinger. Na domišljijskem prizoru je slikar iz 19. stoletja, ki je med drugim avtor ene najbolj znanih slikarskih vedut Bleda, posegel po sodobnem pametnem telefonu, ko pa ga je čez desetletja odložil, ni znal več slikati.

Dve nagradi v kategoriji Prosta tema

Nataliya Gorza je na sliki »Flora I.« s pastoznimi, celo reliefno otipljivi nanosi oljnih barv, naslikala pogled na prelet različnega podrastja in cvetočega grma. Motiv je po slikarski plati zahteven, saj je morala slikarka poiskati harmonično ravnovesje med barvnim in prostorskim značajem potez, ki oblikujejo tako prepričljiv prikaz rastlinskega sveta, da sem nam zazdi, da se le-ta razrašča pred našimi očmi.

Janez Šterk je na sliki »Forma viva Prisank« v modri in sivi barvi upodobil kamniti obraz Ajdovske deklice v severni steni Prisanka. Akrilna barva ni, kot je najbolj običajno, nanesena s čopiči, temveč so oblike skal poustvarjene s pomočjo pretehtanega sosledja oblik, ki nastanejo pri razporejanju barve s slikarsko lopatico.

Dve nagradi v kategoriji Črna luknja

Franc Bešter je na sliki »Črno sonce, črna jajca in bele sončnice« oblikoval svojevrstno likovno vizijo, v katero so se povezali motivi iz konkretnega in sanjskega sveta. Bešter velja za enega redkih sodobnih predstavnikov nadrealizma pri nas, po zaslugi te odločitve pa je njegov motivni svet izjemno širok, vendar se kljub svojemu izvoru v sanjskih dimenzijah vselej dotika tudi našega okolja tu in zdaj. 

Branka Pirc je s kompozicijo »Onkraj noči« dokazala, da je prepričljiv likovni izraz mogoč tudi s skromnimi likovni sredstvi. Risba je nastala s tankimi potezami belega tuša, ki nas spominjajo na drobno nit, s pomočjo katere avtorica plete različne vzorce, ki se povezujejo v planete in meglice v vesolju, kar mimogrede – čeprav je vse skrbno premišljeno – pa ji uspe poustvariti vtis prostorske globine v črnem prostoru.

Dve nagradi v kategoriji Jezero

Kompozicija Mire Uršič »Skozi zeleno oko«, ki je izdelana v tehniki akrila in kolaža, bi lahko opredelili za kolaž tudi na motivnem nivoju. Slikarka se je odločila izbrati nekaj osrednjih arhitekturnih spomenikov na Bledu in jih povezati, oziroma bolje rečeno, položiti v naročje zelene barve blejskega jezera, ki je postala barva človekove zenice. V središču kompozicije je pogled v preteklost – dekle v narodni noši, ki je v naš čas pripotovala z del Maksima Gasparija.

Rumena barva velja med slikarji za najbolj zahtevno med vsemi barvami. Valerija Sever se je na sliki »Jezero v megli« uspešno spoprijela s tem izzivom. Megla je razkrila samo pogled na Blejski otok in Triglav, ki pa sta naslikana tako pretanjeno, da ne motita prelivov intenzivno rumenih tonov.

Velika nagrada (Grand prix) Bleda

Kompozicija Katje Bednařik Sudec »Dragulji jezera ali rojstvo pravljic« je slikovni objekt, pri katerem skorajda ne zasledimo tradicionalnih slikarskih pristopov. Avtorica je plastične rastline, cvetje in druge motivne elemente vložila med temno zeleno slikovno podlago, na kateri lahko razberemo motiv kabidiv, in zgornjo plastično opno, pri tem pa je nastal vtis, da se motivni svet skriva pod jezersko gladino. Tovrsten pristop je podkrepil skrivnostnost motivike.

Predstavnik Trgovine Unikat Koper je kot zbiratelj izmed del na papirju izbral pastel z naslovom » Jezero«. Avtorica Andreja Završnik prejme bon za nakup slikarskega materiala .

ČASTNO PRIZNANJE likovnemu delu po IZBORU OBČINSTVA in praktično darilo Penziona KAPŠ Bled bo podeljeno po koncu razstave 4. Ex tempora Bled 2019. Glasujete lahko ob obisku razstave v Festivalni dvorani Bled, ki je na ogled do 26. oktobra.

Nagrajenci del po izboru strokovne žirije bodo letos še dodatno nagrajeni: STUDIO ČERNE bo v naslednjem letu V GALERIJI 14, PREŠERNOVA 14, BLED postavil skupinsko razstavo njihovih del.