Svetovni dan hrane 2022: pomen zdravih prehranskih izbir

Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.

FAO ocenjuje, da v skrajni revščini živi približno ena milijarda ljudi. Ti prihajajo predvsem iz držav v razvoju, kjer jih skoraj 80 % živi v ruralnem območju in mnogi od njih se za svoje preživetje zanašajo na kmetijstvo in naravne vire in nimajo dostopa do financ ter modernih tehnologij. S primernimi socialnimi ukrepi, kot npr. ustrezna razvojna politika in uvedba različnih programov, lahko vplivamo na njihov boljši ekonomski status, s tem pa tudi na boljšo izobrazbo, posledično pa  tudi na njihovo boljše zdravje.

Kako se prehranjujemo v Sloveniji?

Tako kot so neenakomerno porazdeljene bolezni, povezane s prehrano, je v Sloveniji neenakomerno porazdeljena tudi razširjenost nezdravega prehranjevanja. Slednjega zaznavamo več med moškimi v primerjavi z ženskami, med nižje izobraženimi, med tistimi s samoocenjenim nižjim družbenim slojem ter tistimi, ki prihajajo iz vzhodnega dela Slovenije oziroma iz depriviligiranih območij. Zaradi trenutnih razmer so se tako družine kot posamezniki s slabšim materialnem položajem in nižjimi dohodki znašli v še večji stiski. Znano je, da tisti s slabšim materialnim položajem pogosteje posegajo po ceneje dostopni in manj kvalitetni hrani, se prehranjujejo manj redno, uživajo manj sveže zelenjave, polnovrednih izdelkov in rib. Posledično se vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje pretežno nezdravo. Glede na izsledke CINDI 2020 študije ima kar dve tretjini odrasle populacije v Sloveniji že prisotne nekatere dejavnike nezdravega življenjskega sloga. Med njimi izstopa predvsem debelost, na katero še posebej opozarjajo zaskrbljujoči podatki raziskav iz  »pokoronskega časa«.

K temu nedvomno prispeva novodobni način življenja (pretežno sedeče delo, neredni obroki, pogostejše prehranjevanje izven doma, enostavna dostava obrokov na dom …) in ponudba obrokov v gostinskih obratih. Po podatkih prehranske raziskave SI.Menu se obroki od doma selijo v obrate javne prehrane oz. gostinske obrate, saj kar 65 % odraslih vsakodnevno uživa malico in 20 % odraslih redno kosi zunaj doma. Vse več aktivnih odraslih namreč ne kosi več po zaključku delovnega dneva, ampak med delom. To pomeni, da ja obrok med delom vse bolj pomemben tudi z vidika vzdrževanja ustreznega psihofizičnega stanja. Najverjetnejši razlogi za porast prehranjevanja izven doma so spremembe v delovnem času in številne obveznosti ter omejene možnosti priprave lastnih obrokov. Vse bolj razširjena možnost dostave hrane na dom ali delovno mesto pa je tovrstno ponudbo še bolj približala potrošniku. S porastom povpraševanja po hrani v okviru gostinske ponudbe moramo v bodoče več pozornosti nameniti tudi njeni prehranski kakovosti.

V okviru projekta Model prehranskih usposabljanj smo ugotovili, da so v gostinskih obratih za manj kakovostne obroke odgovorna slabo znanje kuharskega osebja, neustrezni pogoji ter nemotiviranost. Tem dejavnikom so se pridružili še  aktualni dejavniki, kot je draginja hrane in energentov, kar še bolj oddaljuje gostince od ideje o pripravi zdravih obrokov, ki bi vključevali več osnovnih, hranilno bogatih lokalnih, sezonskih in ekoloških živil in manj prehransko cenenih izdelkov.

Ali veste, da…

...je prehranjevanje zunaj doma problematično predvsem zato, ker Slovenija razen redkih izjem še nima ustreznih prehranjevalnih obratov, ki bi zaposlenim med delovnim časom ponujale zdrave in uravnotežene obroke. Vzor pri tem so skandinavske države, kjer je tovrstno prehranjevanje za zaposlene v podjetjih ustrezno urejeno. Pri nas pa smo žal omejeni na hitro prehrano, sendviče in druge nezdrave jedi.  

(vir: prehrana.si)

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi