Ali morda veste, da sta država in občina v številnih primerih upravičeni, da razlastita vaše zemljišče? Vendar pa morajo za to obstajati strogi pogoji - denimo gradnja objektov javne infrastrukture. Poleg tega mora biti taka gradnja strogo predvidena v prostorskih načrtih. A brez panike - tudi, če vam kaj takega grozi, jo država ali občina ne bosta "odnesli" brez kompenzacije. V takem primeru ste namreč upravičeni do odškodnine in to ne do tiste, ki vam jo bosta ponudili oni, ampak do tiste, do katere boste prišli sporazumno. Če pa do sporazuma ne bo prišlo, pa bo višino odškodnine določilo sodišče.
Pri samem postopku razlastitve je treba sicer paziti na več podrobnosti. Razlastitev in omejitev lastninske pravice je namreč dopustna pod jasno določenimi kriteriji: 1.) podana mora biti javna korist in je za dosego javne koristi obenem nujno potrebna (nujnost je treba razlagati restriktivno), 2.) prav tako mora biti javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino. Ta zadnji pogoj je potreben nadaljnje razlage: ker gre pri razlastitvi za pravni odnos med kadrovsko, finančno in nasploh strokovno močnejšo državo oziroma občino in praviloma šibkejšim posameznikom, je treba zelo paziti na to, da poseg v zasebno lastnino za občana ne bo preveč boleč. Sorazmerje je treba tehtati v luči razlaščenčevih upravičenih interesov.
Prav tako želimo izrecno izpostaviti, da razlastitev ali obremenitev lastninske pravice ni dopustna, če država ali občina že razpolagata z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena. Razlastitev oziroma obremenitev "per se", sama po sebi, četudi morda obstaja dokazljiva javna korist in tudi sorazmerje med javno koristjo razlastitvenega namena in posegom v zasebno lastnino, a država ali občina obenem že razpolagata z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena, ni dopustna. Tudi pojem "ustrezne" nepremičnine je treba razlagati restriktivno. Ustrezna nepremičnina je denimo lahko tudi taka, ki ta hip še ne ustreza kriterijem nepremičnine, ki bi lahko bila uporabljena za dosego javne koristi, bi pa lahko izpolnjevala te kriterije z določeno dodelavo, predelavo, izboljšavo, ipd.
Prav tako želimo izpostaviti razlaščenčevo pravico do odškodnine. V skladu z zakonom mora upravni organ najkasneje 15 dni po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi pozvati razlastitvenega upravičenca, da z njim sklene sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu. Razlaščenci takega sporazuma niso dolžni (ex lege, se pravi po zakonu) podpisati, čeprav bodo nekateri morda imeli občutek, da je za njih bolje, da ga podpišejo, kot pa, da višini odškodnine nasprotujejo, saj je v naspotnem primeru morda niti ne bodo prejeli. Strah je odveč. Občani imajo kar nekaj časa, da razmislijo o ustreznosti tovrstnega odškodninskega sporazuma, V ta namen lahko pri strokovnjakih preverijo, ali je ponujena odškodnina primerna, uravnotežena in poštena. Če ugotovijo, da temu ni tako, lahko (tako oni, kot tudi razlastitveni upravičenci) v dveh mesecih po pozivu o sklenitvi sporazuma vložijo predlog za odmero odškodnine oziroma nadomestila v nepravdnem postopku, kjer bo o odškodnini odločalo sodišče, tudi na osnovi izvedenskih mnenj pristojnih cenilcev. Le- te lahko angažirata obe stranki postopka. Ta pravica razlaščencev je pomembna, saj je " v igri" odškodnina za njihovo zasebno lastnino, ki v številnih primerih ne ustreza realni vrednosti razlaščene nepremičnine. Bi pa obenem opozorili, da je podpisan sporazum o odškodnini za razlaščence zavezujoč. V primeru, če je podpisan v obliki notarsko overjene listine, pa obenem predstavlja izvršilni naslov, s katerim občina in država "pridobita" na njegovi realizaciji v praksi.
