Svetlobno onesnaževanje – grožnja za ptice selivke

Društva za opazovanje in proučevanje  ptic Slovenije  (DOPPS) ob tem dnevu sporoča, da so ptice selivke tiste, ki se zaradi pomanjkanja hrane (zima, suša) umaknejo v druge kraje. Približno 19 % vseh vrst ptic na svetu je selivk, odstotek pa je v delih Evrope, kjer imamo izrazite letne čase, še precej višji. Varstvo ptic selivk predstavlja poseben izziv, saj je zanj potrebno čezmejno sodelovanje. Varstvo na gnezdiščih v Evropi po navadi ne zadostuje, saj pticam pretijo številne grožnje med selitvijo in na prezimovališčih, kjer preživijo zimo. Za učinkovito varstvo ptic selivk je zato izrednega pomena prepoznavanje teh groženj in primerno ukrepanje. Svetlobno onesnaževanje je ena takšnih groženj. Ptice selivke zaradi umetne svetlobe zgubljajo orientacijo, kar privede do trkov med nočno selitvijo, hkrati pa umetno podaljševanje dneva povzroča motnje v njihovi »notranji selitveni uri«. Problematika svetlobnega onesnaževanja je tako resna, da so številna mesta po svetu sprejela drastične ukrepe v času spomladanske in jesenske selitve. Številna zatemnijo ali ugasnejo javno razsvetljavo, zasebnim zgradbam pa za to nudijo olajšave in tehnološke rešitve. Kljub vsemu pa nevarnost svetlobnega onesnaževanja ostaja pereč problem, saj se količina umetne razsvetljave na svetu poveča za dva odstotka letno.

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja omejuje vpliv pretiranega svetlobnega onesnaževanja

V Sloveniji je že od leta 2007 v veljavi Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Svetlobno onesnaževanje okolja je definirano kot emisija svetlobe iz umetnih virov, ki povzroča za človekov vid motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, moti življenjski ritem živali ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo. Ta uredba določa varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Vpliv pretiranega svetlobnega onesnaževanja na okolico je v osnovi omejen v 4. členu Uredbe s prepovedjo uporabe svetilk, katerih delež svetlobnega toka seva navzgor (to je čez vodoravnico, ki jo omejuje ohišje svetila). Upravljanje razsvetljave občinskih cest in javnih površin je v domeni posamezne občine. Vsaka občina mora imeti izdelan načrt razsvetljave, ki mora biti dostopen javnosti. Morebitne predloge o zmanjšanju jakosti osvetljave v nočnem času lahko občani naslovijo na pristojno občinsko upravo.

Kaj lahko sami storimo za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja?

Najlažja in najbolj preprosta stvar je, da ugašamo luči, ko jih ne potrebujemo. Svetlobno onesnaževanje se, tako kot vsako drugo onesnaževanje, lahko zmanjša edino z zavedanjem posameznika, da lahko s svojim načinom življenja odločujoče vpliva na okolje in kakovost bivanja. Svetlobno onesnaževanje najbolj učinkovito rešuje odločitev posameznika in upravljavca razsvetljave: če ni potrebe – ne uporabljaj. To pomeni izklapljanje razsvetljave (javne, reklamne, dekorativne,in drugo), predvsem kjer se glede na pozno večerno in nočno uro zmanjša frekvenca prometa ter pešcev in kolesarjev.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja novo uredbo. Novelirana uredba bo posebej naslovila naravovarstvena območja, ki so v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, zavarovana kot zavarovano območje, naravna vrednota ali Natura 2000. Uporaba razsvetljave bo na teh območjih omejena, nekateri načini osvetljevanja pa bodo prepovedani.