V torek, 28. februarja, je v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons potekala konferenca Zlati kamen na kateri smo razglasili zmagovalce za nagrado Zlati kamen in podelili priznanja za razvojno najbolj prodorne občine in priznanje Občina zdravja. Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, je podelilia nagrado Zlati kamen, ki jo je prejela Občina Ankaran. Nagrado za Občino zdravja je prejela Občina Velenje.
Na konferenci Zlati kamen smo slišali odlična predavanja, zanimive pogovore z občinami finalistkami za nagrado Zlati kamenj (Občina Ankaran, Občina Bohinj, Občina Koper, Občina Cerknica, Občina Postojna, Občina Vrhnika, Občina Kozje, Občina Mislinja, Občina Hoče Slivnica, Občina Maribor in Občina Velika Polana), okroglo mizo s finalistkami za občino zdravja (Občina Murska Sobota, Občina Brda, Občina Velenje, Občina Gorenja vas – Poljane) in podelili nagrado zlati kamen. NIJZ je podelil priznanje občina zdravja, ki ga je prejela Občina Velenje.
Regijske zmagovalke in prejemnice priznanj za razvojno najbolj prodorne občine so:
- Občina Ankaran (regija Zahodna Slovenija),
- Občina Cerknica (regija Osrednja in Jugovzhodna Slovenija z Notranjsko),
- Občina Kozje (regija Od Koroške do Posavja),
- Občina Maribor (regija Vzhodna Slovenija).
Veliko nagrado Zlati kamen 2023 je prejela Občina Ankaran.
Obrazložitev strokovnega sveta
Ankaran je v mnogih pogledih drugačna občina od drugih dvestoenajstih pri nas. Je najmlajša občina in je edina, ki je nastala v prvi vrsti kot naravovarstveni projekt. Ko je nastala, državna politika ni bila več naklonjena ustanavljanju novih občin. Ankaran ob ustanovitvi ni imel ne »osnovne družbene infrastrukture in ne ključnih kohezijskih jeder skupnosti«. Postaviti so morali tako rekoč vse in od nič, ob tem pa urediti zahtevna pravno-lastninska vprašanja, povezana z Luko Koper.
V Ankaranu poudarjajo, da občina ni asfalt in beton, pač pa odnosi med ljudmi. In prav tu so v obmorskem kraju v kratkem času po ustanovitvi naredili veliko. V ospredje so postavili stvari, kot so šolstvo, zdravstvo, varnostna vprašanja, delovanje policijske postaje, nevladne organizacije, kultura, šport, skrb za ranljive skupine in za druga družbena vprašanja. Na številnih od teh »mehkih« področij je Ankaran po odhodkih na prebivalca med prvimi v Sloveniji. Postavili so kar nekaj modelov, ki so lahko »starim« občinam za zgled. Kot primer lahko omenimo štipendijsko politiko, ki v ospredje postavlja nadarjenost kandidatk in kandidatov.
Vse to je bilo možno le s prostovoljstvom, le z veliko volje in odločnosti, če že ne kar trme. V novi in napredni razvojni strategiji postavljajo v ospredje neposredno demokracijo. Ankaran je edina občina pri nas, kjer participativni proračun nima le simbolne teže, saj prebivalci neposredno odločajo, kam bo šla polovica vsega občinskega denarja.
Sosednje občine Koper, Izola in Piran imajo stara mestna jedra. Ankaran ima samopostrežno trgovino in krajevno tablo. Če jo zgrešite, se boste hitro znašli v Italiji ter se spraševali: In kje Ankaran? A morda bo kmalu drugače. Občina je sprejela prostorski načrt, ki je prejel nagrado slovenskih arhitektov in je usklajen tudi s sosednimi Miljami v Italiji. V razvojni strategiji načrtujejo povezavo obale in kraja, kar je pogoj za oblikovanje novega občinskega središča.
Ob smelih načrtih pa v strategiji hitijo zatrjevati: kdor pričakuje veliko vlaganj v beton, bo razočaran. V občini, ki se je ob nastanku soočala z velikim odporom in je nastala, da bi zaščitili pokopališče školjk ter svojsko naravo Debelega rtiča, na prvem mestu ostajajo ljudje. Rdeča nit letošnjega izbora je bila odpornost na krize in pretrese. In te ne zgradimo z betonom. Druga beseda za odpornost je močna in tesno povezana demokratična skupnost. To je morda glavni nauk zgodbe o občini Ankaran.
Nagrade so podelili Sanja Ajanović Hovnik, ministrica za javno upravo, dr. Janez Bogataj, predsednik strokovnega sveta in Robert Mulej, direktor SBR, d.o.o.
Čestitamo vsem zmagovalkam!
Konferenco smo zaključili s prijetnim druženjem in obljubo, da se spet srečamo naslednje leto.
