Energetski sistem se v zadnjih letih hitro spreminja. Če smo bili nekoč v gospodinjstvih predvsem porabniki električne energije, danes vse pogosteje postajamo tudi njeni proizvajalci. Sončne elektrarne na strehah hiš niso več redkost, vse več ljudi pa razmišlja o hranilnikih energije in drugih načinih učinkovitejše rabe elektrike. 

Pomembna novost na tem področju je souporaba električne energije, ki uporabnikom omogoča, da proizvedeno energijo delijo z drugimi. Gre za korak v smeri bolj prilagodljivega in trajnostnega energetskega sistema, v katerem imajo uporabniki vse aktivnejšo vlogo. 

Kaj je souporaba električne energije?

Souporaba električne energije omogoča, da proizvajalec električne energije nameni drugemu uporabniku. Pri tem ne gre za fizični prenos elektrike po posebnih vodih, temveč za obračunski sistem, ki omogoča, da se določena količina proizvedene energije upošteva pri porabi drugega uporabnika. Nova ureditev omogoča boljšo izrabo energije iz obnovljivih virov in zmanjšuje količino neizkoriščenih viškov, ki nastajajo predvsem v obdobjih večje proizvodnje in hkrati nizke porabe. 

Komu je souporaba namenjena?

Souporaba je namenjena vsem uporabnikom, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov in jo želijo deliti z drugimi. V praksi bo največ zanimanja med lastniki sončnih elektrarn, saj te predstavljajo najpogostejšo obliko samooskrbe gospodinjstev v Sloveniji. Nova možnost pa odpira številne primere uporabe, ki jih do sedaj nismo poznali. 

Pomoč družinskim članom in bližnjim

Ena izmed bolj zanimivih možnosti je delitev energije med družinskimi člani. 

Starša, ki imata sončno elektrarno nameščeno na družinski hiši, lahko del proizvedene energije namenita otroku, ki živi v najemniškem stanovanju v drugem kraju. Prav tako lahko pomagata sorodnikom, prijateljem ali komurkoli drugemu, ki nima možnosti postavitve lastne elektrarne. 

Takšna rešitev ne pomeni brezplačne elektrike, saj uporabniki še vedno plačujejo omrežnino in druge prispevke, lahko pa pomembno zmanjša stroške za porabljeno energijo.

Zanimiva rešitev za vikende in druge nepremičnine

Souporaba bo zanimiva tudi za posameznike, ki imajo nepremičnine na različnih lokacijah. 

Predstavljajmo si primer uporabnika, ki je lastnik družinske hiše, na kateri je nameščena sončna elektrarna, hkrati pa ima še stanovanje ali vikend v drugem kraju, kjer občasno prebiva. Po novem bo lahko del proizvedene energije namenil tudi tej nepremičnini. 

Na tak način bo lahko uporabnik bolje izkoristil proizvedeno energijo iz obnovljivih virov tudi tam, kjer postavitev lastne elektrarne ni mogoča ali pa zaradi majhne porabe ni ekonomsko upravičena. Prav takšni primeri kažejo, da souporaba ni primarno namenjena trgovanju z energijo, temveč predvsem učinkovitejši rabi že proizvedene energije. 

Souporaba ni namenjena zaslužku

Ob uvedbi novega sistema se pojavljajo tudi vprašanja o morebitnem zaslužku. Teoretično se lahko uporabniki med seboj dogovorijo za plačilo za oddano energijo, vendar večjih zaslužkov ni pričakovati. 

Večina gospodinjskih sončnih elektrarn ne ustvarja velikih presežkov energije. Če nekdo v enem letu odda na primer 1.000 kWh električne energije po ceni 8 centov na kWh, bo to pomenilo 80 evrov prihodka letno. Tudi pri večjih količinah so prihodki običajno razmeroma nizki. 

Kaj pa davki?

Če uporabnik za oddano električno energijo prejme plačilo, se tak prejemek po pojasnilih FURS šteje med druge dohodke po Zakonu o dohodnini in je predmet obdavčitve. Ker gre za nov sistem, bo za uporabnike pomembno spremljanje nadaljnjih pojasnil pristojnih institucij. 

Od pasivnih odjemalcev do aktivnih uporabnikov

Souporaba električne energije je del širšega razvoja energetskega sistema. V Evropski uniji in Sloveniji se vse več govori o aktivnih uporabnikih električne energije. To so uporabniki, ki električne energije ne le porabljajo, temveč jo tudi proizvajajo, shranjujejo, prilagajajo svojo (u)porabo razmeram na trgu in jo po novem tudi delijo z drugimi. 

Energetski sistem se tako postopoma spreminja iz modela, v katerem je bila vloga posameznika omejena zgolj na plačevanje računov za elektriko, v sistem, v katerem lahko uporabniki aktivno sodelujejo pri proizvodnji, porabi in upravljanju energije. 

Takšen razvoj odpira nove priložnosti za gospodinjstva, skupine uporabnikov in energetske skupnosti ter hkrati prispeva k učinkovitejši rabi obnovljivih virov energije.

Priložnost za prihodnost

Energetski prehod ni zgolj vprašanje novih tehnologij, temveč tudi vprašanje sodelovanja. Souporaba električne energije je še dodaten pokazatelj, da prihodnost energetike ni več le v velikih proizvajalcih, temveč vse bolj tudi v aktivnih uporabnikih, ki energijo proizvajajo, porabljajo in delijo.

Morda nova ureditev ne bo čez noč znižala računov za elektriko, vendar predstavlja pomemben korak k učinkovitejši rabi virov energije, predvsem pa odpira prostor za razmislek o tem, kako lahko kot posamezniki in lokalne skupnosti aktivneje soustvarjamo bolj trajnostno energetsko prihodnost. 

Aktivni uporabnik energije prihodnosti ni več le nekdo, ki elektriko zgolj porablja, temveč nekdo, ki jo poleg tega proizvaja, shranjuje, deli in usmerja tja, kjer se jo v danem trenutku potrebuje.