Logo MojaObčina.si

Aktualno

Vpliv epidemije na položaj žensk

8. marec nas vsako leto opomni na to, da je položaj žensk še vedno neenak položaju moških v družbi. Obdobje epidemije je pokazalo, da razlike med spoloma še vedno obstajajo in da sama epidemija različno vpliva na življenje žensk in moških.

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji potrjenih več okužb s Covid-19 pri ženskah kot pri moških. Tudi umrlo je več žensk kot moških, če pa natančneje pogledamo podatke, lahko ugotovimo, da je umrljivost žensk večja le v starostni skupini 85 let in več, v ostalih starostnih skupinah pa je večja umrljivost moških. Večjo umrljivost žensk v starostni skupini nad 85 let lahko pripišemo tudi temu, da ženske v Sloveniji živijo dlje kot moški.

Ženske bolj izpostavljene

V času epidemije sta najbolj izpostavljeni žarišči zdravstvo in socialno varstvo. Če pogledamo zaposlitveno strukturo v teh dveh vejah opazimo, da je večina zaposlenih žensk. Gre za področji, kjer so zaposleni najbolj izpostavljeni morebitnim okužbam, dolgim delovnikom ter težkim delovnim pogojem. Na njih sloni največja odgovornost za zdravje najranljivejših.
Tretje izpostavljeno žarišče so trgovine, ki so odprte ves čas epidemije. Tudi tam so zaposlene pretežno ženske. Kar nekaj časa so delale v težkih razmerah brez zaščitne opreme.
Po drugi strani imamo storitve, ki v času epidemije lep čas niso delovale, kot npr. frizerstvo, kozmetičarstvo. Tudi tukaj so pretežno zaposlene ženske. Veliko od teh jih je samozaposlenih. Nahajajo se v težkem položaju, saj so njihova delovna mesta ekonomsko ogrožena, izguba dohodka pa ima lahko za njih tudi dolgoročne posledice.
Določen čas ni deloval tudi javni prevoz. Različne raziskave so pokazale, da javni prevoz v večji meri uporabljajo ženske. V teh razmerah je tako prihod na delovno mesto za te, ki so vezani na javni prevoz, lahko zelo otežen ali pa celo ni možen.
Z zaprtjem vrtcev in šol je varstvo otrok padlo na starše, večinoma na ženske, ki že v »normalnih« časih opravijo več skrbstvenega dela kot moški. Gre za neplačano delo, kot je kuhanje (potrebno je bilo skuhati tudi kosilo oz. malico, ki jo po navadi otroci pojedo v šoli, zaposleni pa med službo), pomoč pri šolskih dejavnostih, skrb za stare starše.
V tem obdobju je zaznati tudi povečano nasilje znotraj družine. Nevladne organizacije beležijo povečano število klicev, dnevno lahko v kroniki beremo o nasilju v družini. Otroci so lahko nasilju neposredno ali posredno izpostavljeni, in ne glede na to, ima to na njihov razvoj negativne posledice.

Zaveza k enakosti spolov

Glede na navedena dejstva, je torej pomembno, da ob sprejemanju ukrepov razmislimo, kako ti vplivajo na življenje žensk in moških. Nekateri ukrepi v Mestni občini Ljubljana jasno kažejo našo zavezo k udejanjanju enakosti spolov v MOL – namenjeni so razbremenitvi, predvsem žensk, na področju skrbi za otroke in starejše, zaščiti ranljivih ter ozaveščanju o nasilju nad ženskami. Tako smo na primer ob zaprtju vrtcev in osnovnih šol vzpostavili individualno nujno varstvo otroka na domu, za otroke iz socialno šibkih družin in za starostnike smo organizirali dostavo hrane na dom, za osamljene meščane_ke smo vzpostavili telefonsko linijo za pogovore s prostovoljci_kami. Na našo pobudo pa smo skupaj z nevladnimi organizacijami, Lekarno Ljubljana, Zdravstvenim domom Ljubljana in kasneje LPP (ko so začeli voziti mestni avtobusi) preko video zaslonov začeli ozaveščati o nasilju nad ženskami.

Ne smemo se zadovoljiti z zakonsko zagotovljeno enakostjo spolov, ampak si moramo vsakodnevno prizadevati, da se bo enakost spolov uresničevala in udejanjala. To pa lahko dosežemo le v partnerstvu žensk in moških.


vir: Mestna občina Ljubljana

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi