28. september 2021–15. januar 2022
odprto od ponedeljka do sobote med 10.00 in 18.00

Na razstavi bodo kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice.

Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali.

Z razstavo želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete.

Razstava je nastala v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in Narodne in univerzitetne knjižnice.

Monografija Kartografski zakladi slovenskega ozemlja / Cartographic treasures of Slovenian territory

Razstavo spremlja tudi dvojezična slovensko-angleška monografija Kartografski zakladi slovenskega ozemlja / Cartographic treasures of Slovenian territory, ki je izšla spomladi leta 2020. Njeni avtorji so dr. Primož Gašperič, dr. Renata Šolar in dr. Matija Zorn, knjiga pa je izšla v soizdajateljstvu Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Narodne in univerzitetne knjižnice.

Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo.

Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna na spletni strani ZRC SAZU. Tiskano monografijo lahko kupite v Narodni in univerzitetni knjižnici.

vir: Sporočilo za javnost NUK