Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo na Drugi konferenci zelenega javnega naročanja, ki je potekala v ponedeljek, 1. junija 2026, združilo predstavnike javnih naročnikov, gospodarstva, strokovne javnosti in akademske sfere.
Konferenca je ponovno potrdila, da je zeleno javno naročanje eno ključnih orodij za doseganje podnebnih in razvojnih ciljev Slovenije, saj združuje okoljske učinke, dolgoročne finančne prihranke in razvoj trga trajnostnih rešitev.
Osrednji poudarek konference je bila predstavitev druge analize učinkov zelenega javnega naročanja v Sloveniji za obdobje 2021–2024, ki kaže pomembne okoljske in ekonomske učinke. Analiza izpostavlja, da so zelena javna naročila v tem obdobju prispevala k več kot 2,5 milijona MWh prihranjene energije, več kot 866 tisoč ton zmanjšanih emisij CO₂ in več kot 500 milijonov evrov ekonomskih prihrankov v življenjski dobi javnih naročil.
Ekonomsko najugodnejša ponudba ni samo cena
Konferenca je bila namenjena tudi razpravi o prihodnosti sistema zelenega javnega naročanja, izzivih v praksi in možnostih njegovega nadaljnjega razvoja. Udeleženci so izpostavili pomen sodelovanja med naročniki in ponudniki ter vlogo znanja, komunikacije in praktičnih orodij pri učinkovitem uvajanju zelenih meril. Eden glavnih izzivov ostaja prevladujoče merilo najnižje cene, ki pogosto ne odraža celotnih stroškov skozi življenjski cikel izdelkov in storitev.
Kot so poudarili udeleženci razprav konference, je eden izmed izzivov tudi pomanjkanje usposobljenih ponudnikov, ki bi znali pripraviti ustrezne podatke in dokazila za takšno vrednotenje. Urška Skok Klima z Ministrstva za javno upravo je ob tem opozorila na širši sistemski vidik: »Skoraj polovica javnih naročil je takšnih, kjer naročnik prejme le eno ponudbo. Premalo se pogovarjamo o kulturi javnega naročanja. Ključno je, da že v zgodnji fazi opravimo analizo trga in vzpostavimo dialog s trgom.«
Sogovorniki so se dotaknili tudi prihodnjih usmeritev sistema zelenega javnega naročanja. Med njimi izpostavljajo izmenjavo dobrih praks, okrepljeno medresorsko povezovanje vsebin ter več skupnega načrtovanja in izvajanja aktivnosti, kar bi omogočilo bolj usklajeno podporo uporabnikom in večjo učinkovitost sistema.
EU uvaja digitalni baterijski potni list in nove okoljske zahteve za javna naročila
Evropska unija postopoma uvaja nove obveznosti, ki bodo zeleno javno naročanje še tesneje povezale z okoljskimi zahtevami za proizvode. Evropska uredba o baterijah že zdaj zahteva, da javni naročniki pri nakupu baterij ali izdelkov, ki vsebujejo baterije, upoštevajo njihove vplive na okolje skozi celoten življenjski cikel. V prihodnje bodo uporabljena tudi natančnejša merila, ki jih bo določila Evropska komisija, med drugim glede ogljičnega odtisa, deleža recikliranih materialov, trajnosti in zmogljivosti baterij.
To pomeni, da bodo pri javnih naročilih vse pomembnejši življenjska doba baterije, možnost njenega popravila, zamenjave ali recikliranja in njen vpliv na okolje. Pomembna novost bo tudi digitalni baterijski potni list, ki bo zagotavljal večjo preglednost podatkov o izvoru, sestavi in trajnostnih lastnostih baterij. Od 18. februarja 2027 bodo morale digitalni baterijski potni list imeti baterije za lahka prevozna sredstva, industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh ter baterije za električna vozila.
