Proizvodnja plastike se je v zadnjih desetletjih močno povečala - z 1,5 milijona ton leta 1950 na 359 milijonov ton leta 2018 po vsem svetu. S povečano proizvodnjo je narasla tudi količina odpadkov iz plastike.
Tudi Evropska potrošniška organizacija (BEUC) skupaj z ZPS in drugimi svojimi članicami med ključnimi nalogami delovanja do leta 2024 izpostavlja trajnost in trajnostno potrošnjo.
Potrošnikom naj se omogoči dostop do bolj trajnostnih izdelkov in storitev, sprejmejo naj se ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in izboljša kakovost zraka. Načelo trajnosti postaja vse pomembnejše tudi na drugih področjih delovanja potrošnikih organizacij, kot sta energetika in finance.
Številni izdelki, zlasti embalaža, so zasnovani za enkratno uporabo, a marsikdo niti ne pomisli, da plastični izdelek, ki ga uporablja le nekaj minut, ostane v našem okolju tudi do sto let, kar ima hude posledice.
Delež reciklirane plastike je premajhen
V svetovnem merilu se reciklira le okrog 9 odstotkov plastičnih odpadkov, približno 12 odstotkov pa jih sežgejo. Velika večina konča na odlagališčih ali zavržena v okolju.
V EU so razmere nekoliko boljše, a še daleč ne ustrezne: približno 30 odstotkov vseh plastičnih odpadkov se zbere za recikliranje, pri čemer se polovica zbrane plastike za recikliranje izvozi za obdelavo v države zunaj EU, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.
Med razlogi za izvoz navajajo pomanjkanje zmogljivosti, tehnologij ali finančnih virov za lokalno obdelavo odpadkov. Premajhen delež reciklirane plastike v EU pomeni velike izgube tako za gospodarstvo kot za okolje, saj se po kratkem ciklu prve uporabe izgubi 95 odstotkov vrednosti plastičnega embalažnega materiala.
Ovire za reciklažo plastike
Reciklažo plastike ovirata v prvi vrsti kakovost in cena recikliranega izdelka v primerjavi z nerecikliranim.
Predelovalci plastike zahtevajo velike količine reciklirane plastike, izdelane po strogo nadzorovanih merilih in po konkurenčni ceni. Ker je plastiko preprosto prilagoditi potrebam (funkcionalnim ali estetskim) vsakega proizvajalca, raznolikost surovin otežuje postopek recikliranja, zato je ta drag in vpliva na kakovost končnega izdelka.
Posledično povpraševanje po reciklirani plastiki dosega le 6 odstotkov povpraševanja po plastiki v Evropi.
Plastika okoli nas
Prizadevanja nosilcev politik in podjetij v boju proti onesnaževanju s plastiko so se resda okrepila, a rezultatov (še) ni. Velike količine plastičnih odpadkov obremenjujejo okolje in pri tem povzročajo precejšnjo gospodarsko in okoljsko škodo.
Po podatkih Evropske komisije v oceanih vsako leto konča od 5 do 13 milijonov ton plastike (kar je od 1,5 do 4 odstotke svetovne proizvodnje plastike). Po ocenah plastika obsega več kot 80 odstotkov odpadkov v morju. Kose plastičnih odpadkov odnesejo morski tokovi in včasih prepotujejo zelo dolge razdalje.
Morje jih lahko naplavi na kopno, kjer razpadejo v mikroplastiko ali tvorijo območja gosto posejanih morskih odpadkov.
Mikroplastika v nas
Plastika v naravi razpada na mikrodelce, ki jih dež spira v podtalnico in morja. Pri tem se izločajo strupene kemikalije, ki najdejo pot v našo hrano in pitno vodo. A ker mikroplastika ni vidna, problema ne prepoznamo.
Plastika, ki se kopiči v okolju, seveda vpliva tudi na naše zdravje, saj prej ali slej konča na naših krožnikih. Raziskava Zero Waste Europe Plastic in the Spotlight, v kateri je sodelovala tudi slovenska okoljska organizacija Ekologi brez meja, je ugotavljala prisotnost kemikalij, ki so pogosto uporabljene v plastični embalaži za enkratno uporabo.
Med njimi so tudi ftalati in fenoli. V vzorcih urina posameznikov iz Slovenije so v povprečju našli 20,5 od 28 analiziranih kemikalij.
Do leta 2050 v oceanih več plastike kot rib
Boj proti onesnaževanju s plastiko zaradi globalne razsežnosti zahteva usklajene mednarodne rešitve. Poročilo Pew Charitable Trusts & Systemiq, Breaking the Plastic Wave, objavljeno avgusta 2020, predvideva potrojitev toka plastičnih odpadkov v morja in oceane do leta 2040, če ne bomo ukrepali celostno.
Do leta 2050 naj bi bilo po napovedih v oceanih celo več plastike kot rib. Že danes pa onesnaženje s plastiko ubije 100.000 morskih sesalcev in želv ter milijon morskih ptic na leto.
Ukrepati je treba takoj
Sistemske spremembe na trgu so potrebne na vseh ravneh, od tistih, ki jih morajo sprejeti vlade in parlamenti, do gospodarstva in zavezujočih ter učinkovitih standardov. Za to je potrebna zakonodaja, ki bo podjetja zavezovala k trajnostnim vzorcem proizvodnje, kar bo tudi potrošnikom omogočilo trajnostne izbire.
EU že ima celostno strategijo za reševanje celotnega življenjskega cikla izdelkov – od proizvodnje, uporabe do odstranjevanja. Cilj je prenehati uporabljati plastiko povsod tam, kjer so na voljo boljše alternative, in zagotoviti, da tista plastika, ki ostaja v uporabi, čim dlje ohranja svojo ekonomsko vrednost in ne konča na odlagališčih.
Prizadevanja EU potekajo v smeri, da bo mogoče do leta 2030 ponovno uporabiti ali preprosto reciklirati vso plastično embalažo, dano na trg EU. Poleg zmanjšanja ogljičnega odtisa v industriji to pomeni manj odpadkov iz plastike.
Številni potrošniki že prevzemajo svoj del odgovornosti
Odgovor na vprašanje, kako zmanjšati količino odpadkov, ponuja krožno gospodarstvo. Gre za način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na delitvi, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju obstoječih materialov in izdelkov, kakor dolgo je to mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, količina odpadkov pa zmanjšuje.
Potrošniki si želimo dostopnih trajnostnih izbir, a te morajo biti preproste. Številni potrošniki so namreč vse bolj zaskrbljeni zaradi onesnaženja s plastiko in že ukrepajo. Globalna študija iz leta 2019 je pokazala, da že izbirajo bolj trajnostno.
- 72 odstotkov jih uporablja nakupovalne vrečke za večkratno uporabo (v 2019)
- 62 odstotkov pa steklenice za ponovno polnjenje (v 2019)
- 55 odstotkov potrošnikov po vsem svetu je še bolj zaskrbljenih za okolje, saj se je uporaba izdelkov za enkratno uporabo med pandemijo še povečala
- 74 odstotkov potrošnikov (v Evropi, ZDA in Južni Ameriki) je pripravljenih porabiti več za trajnostno embalažo
Kako uspešna bo zakonodaja, kako uspešna bodo naša skupna prizadevanja, bo pokazal čas. Onesnaževanje s plastiko že vpliva na naše zdravje. Potrošniki res ne (z)moremo rešiti globalne krize onesnaževanja s plastiko, lahko pa prispevamo svoj kanček v mozaik teh prizadevanj.
Avtorica: Jasmina Bevc Bahar
vir: Zveza potrošnikov Slovenije, 10.3.2021
