Na nedeljo Jezusovega krsta smo se spomnili našega krsta. V cerkvi sv. Jurija je bil 2. 2. 1892 krščen tudi Filip Terčelj, 7. 1. 1946 pa umrl mučeniške smrti v Davči. S svojim življenjem je Bogu vedno izkazoval globoko pripadnost, ne glede na posledice; dal nam je zgled brezpogojne ljubezni do ljudi, na mnoge načine oznanjal Božjo besedo tudi v času preizkušenj in preganjanja ter pomagal ubogim in trpečim. Kesanje smo obudili s Terčeljevimi besedami: »Mi sami smo nevredni, da bi slavili te. Priznavamo skesano, da smo žalili te. A ti ne boš zavrgel skesanega srca, očiščeno bo pelo, slavilo Stvarnika.« 

Škof Metod Pirih je v pridigi poudaril, da je v zavesti starejših še vedno živ spomin na povojne poboje. Ker mediji in šolski učbeniki ne pišejo o naši polpretekli zgodovini, se ustvarja vtis, kot da teh grozot sploh ni bilo. Ljudem so bili odvzeti dostojanstvo, pravica do groba in osebnega spomina. Naša dolžnost je, da iščemo resnico in se zavzemamo za ohranitev spomina.

Po sveti maši smo prisluhnili župnijskemu mešanemu pevskemu zboru, ki je pripravil recital treh Terčeljevih pesmi skladateljev Matije Tomca, Stanka Premrla in Vinka Vodopivca. Ubrano so zazvenele 'Presveta noč', 'K tebi, sveto Božje dete' in 'Prikazala se je zvezda'. V orgelski izvedbi Uroša Kovača je donel Premrlov božični preludij 'Pastorala' in v poklon Terčeljevemu prijatelju, Lojzetu Bratužu, pesem 'Kraguljčki'.

V župnijskih oznanilih smo lahko prebrali, da kristjani nasilje spreminjamo v dar mučeništva, zato si želimo, da se Terčelju priporoča čimveč ljudi; da ga bo tudi Cerkev razglasila za svetnika. Njegovo življenje lepo povzema lani izdana knjiga g. Ivana Albrehta, Filip Terčelj, duhovnik v primežu dveh svetovnih vojn in treh zločinskih režimov.

Nadja Ušaj Pregeljc