Arheologom v Ajdovščini ne zmanjka dela. Kjer koli gradbinci zasadijo lopate dovolj globoko, se razkrije usodna povezanost mesta z rimsko preteklostjo. Tudi ob kopanju jarka za električno napeljavo pri prenovi nekdanje šolske stavbe v glasbeno šolo so naleteli na številne grobove in okostja. Arheologi jih umeščajo v poznorimsko dobo (4. in 5. stoletje).
Odkritje je bilo nekoliko nepričakovano, saj so na prvo okostje naleteli sto metrov od zahodnega obzidja Kastre. Pred leti so bližje obzidju in ob cerkvi že odkrili in raziskali 23 grobov, ki pa se po načinu pokopa večinoma razlikujejo od sedanjih najdb. Arheologi podjetja Avgusta, ki bdi nad izkopavanji po Ajdovščini, so namreč raziskali nekaj metrov širok pas od bodoče glasbene šole do cerkve. Približno meter globoko so naleteli na 20 grobov z okostji 30 oseb. Grobovi so razvrščeni v ravni vrsti, torej je pri pokopih že veljal nekakšen pokopališčni red. Grobovi so obloženi z lokalnim kamenjem (verjetno iz struge Hublja), ponekod pa tudi s ploščami iz skrilavca, pripeljanimi od drugod. Med grobovi so tudi prave grobnice z več skeleti. Ker v grobovih niso odkrili posebnih pridatkov (našli so le nekaj prstanov, novčičev in steklenih jagod), ocenjujejo, da gre že za krščanske pokope. Zagotovo ne gre za padle vojake iz znamenite bitke pri Mrzli reki leta 394, ker so med pokopanimi tudi ženske in otroci, torej poznejši (in tudi civilni) prebivalci Kastre. Očitno je bilo na zahodnem robu Kastre veliko pokopališče, ki se je skozi stoletja širilo kar daleč od rimskega obzidja. Verjetno pa je bilo veliko grobov že poškodovanih ob gradnji obeh igrišč (rokometnega in košarkarskega). Nove najdbe bodo dokumentirali, materialne ostanke pa bi lahko po ustrezni obdelavi razstavili v ajdovskem muzeju.
