Praznična dneva spominov

Prehod iz oktobra v november spremljata praznična in dela prosta dneva. Medtem ko je dan spomina na mrtve bolj intimen, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje, pa se na dan reformacije spominjamo večplastnega gibanja v 16. stoletju. Pomembno je bilo, ker nam je prineslo prvo tiskano knjigo v materinem jeziku in prvo imenovanje pojma Slovenec.

Je torej praznik slovenskega jezika in nastanka slovenstva in je priložnost za poklon vsem slovenskim kulturnim ustvarjalcem, ki so se s svojo pisano ali uglasbeno besedo borili za slovenski jezik tudi tedaj, ko to nikakor ni bilo lahko. Zavedali so se, da če izgubijo jezik, izgubijo vse.

Osrednja figura protestantizma je bil Primož Trubar, ki je pridigal tudi na Vipavskem (spominski obeležji ima v Vipavskem Križu in Sovodnjah), po njegovem odhodu v Nemčijo pa ga je nadomestil Sebastijan Krelj, rojen v Vipavi.

Tudi ta predpraznični teden so kulturno dogajanje na slovenski sceni vidno zaznamovali ustvarjalci iz Vipavske doline, natančneje iz Ajdovščine. Na Borštnikovem srečanju v Mariboru je nagrado za najboljšo predstavo v celoti prejela predstava z naslovom še ni naslova (Slovensko mladinsko gledališče, režija Tomi Janežič), ki je v veliki meri nastala na besedilo Simone Semenič. Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe je prejel Borut Bučinel za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje.

Prizor iz predstave z naslovom še nima naslova

Poklon samospevcu Tomažu Pengovu

Ob sedemdeseti obletnici rojstva prvega slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova pa je na ljubljanskem gradu nastopila zasedba David in ukradeno pero, ki jo vodi pianist David Trebižan, člana pa sta tudi tolkalist Sergej Randjelović, letošnji dobitnik Zlatega znaka Občine Ajdovščina, in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, prejemnica Županovega priznanja za izredne dosežke izpred dveh let.