Naslov letošnjega kulturnega praznika na Cesti se je glasil Slovenc', tvoja zemlja je zdrava. Prireditev smo zasnovali kot okroglo mizo, pogovor med voditeljem, Valentinom Vodnikom (Luka Štrukelj) in Žigo Zoisom (Martin Curk), katerih 200 letnico smrti smo obeleževali v preteklem letu, ter Francetom Prešernom (Samo Gregorčič), ki je kot vedno osrednji lik naših vsakoletnih prireditev ob dnevu kulture.
Pogovor med udeleženci okrogle mize in spremljevalne točke so se nanašale na tematiko kulture, jezika, pesmi in domovine. Poleg glasbenih, igralskih in recitatorskih vložkov, smo letos kot novost predvajali kratke videoposnetke cestnarskih otrok (novinarka Ema Gregorčič, snemalec/montažer Matic Soban ter otroci Vid in Maks Štor, Aljaž Fučka, Tim Volk, Nik Bratina), ki so spregovorili o vsaki temi posebej.
V prvem igranem prizoru Apel in čevljar smo prisluhnili pripovedovalcu (Aneju Pizzoniju) ter konfliktu med Apelom (Bogdan Bone) in Kopitarjem (Franjo Batič). Glasbena družina Bone (Bogdan, Matevž in Radoš) je nato odigrala Kreslinovo skladbo Ena pesem. Ko govorimo o kulturi, ne moremo mimo jezika, s katerim se sporazumevamo, ki predstavlja naš narod. Pisar (Vito Gregorčič) in učenca (Aljaž Kalin Kante, Matej Štor) iz Prešernove Nova pisarija so nas poučili o stvareh, ki so pomembne pri pisanju pesmi. Sledila je priredba Mežkove skladbe Kam, v izvedbi vokalno-instrumentalnega kvarteta (Alenka Stopar, Vito Gregorčič, Aljaž Kalin Kante in Samo Fučka).
V točki o jeziku so bili sogovorniki za okroglo mizo in otroci istega mnenja, da moramo naš jezik spoštovati in ne dovoliti, da ga drugi narodi ponižujejo. Slovenska beseda je namreč beseda praznika, petja in vriskanja. V igranem prizoru smo bili priča »ponovnem snidenju« med dvema Slovenkama, ki sta živeti v tujino, v Italiji (Alenka Stopar) oziroma Angliji (Maja Fučka), in sta se po 40 letih ponovno srečali, v spremstvu hčerke (Sara Stopar) in sina (Aljaž Fučka). Skozi njihov pogovor, v katerem se je prepletala italijanščina, angleščina in slovenščina, smo lahko začutili kako bogat je naš jezik in kako pomembno je, da ga prenašamo tudi na naše generacije, da ga bodo znale ceniti.
Vsaj dva od naših gostov sta se zelo rada ukvarjala s pisanjem pesmi, zagotovo pa so bili vsi trije veliki ljubitelji poezije. Recitator (Franjo Batič) je ob spremljavi flavte (Neža Štor) nato prebral Vodnikovo pesem Dramilo, iz katere smo izbrali naslov naše prireditve.
V zadnjem delu večera se je pogovor omizja in pričevanje otrok dotaknilo pojma domovine. Prišli so do istega zaključka, da je naša dežela čudovito lepa in nič manj vredna od drugih dežel, če se le znamo ustaviti in jo občudovati. Naša domovina zagotovo ni majhna, saj je velika v srcu državljanov, vseh ki se zavedajo kako pomembno je imeti svoj dom. Tega se je zelo zavedal tudi Prešeren. V ta namen smo prisluhnili skladbi O Vrba, v izvedbi vokalistov (David Pizzoni, Alenka Stopar), instrumentalistov (David Pizzoni, Samo Fučka, Alma Fučka, Erna Kalin) in pevcev mešanega pevskega zbora Vrnivec.
Zaključili smo z mislijo, da je kultura živa, tukaj in zdaj, da je energija za prihodnost. Na kulturo ne smemo nikoli pozabiti. Kultura je naša moč.
V čast slovenskemu jeziku, kulturnemu prazniku in Sloveniji je na koncu zadonela Zdravljica, ki smo jo zapeli vsi skupaj. Igralska in tehnična ekipa (David Fučka, Egon Stopar) so poskrbeli za odlično izvedbo prireditve, za katero sta scenarij napisala Lana Pizzoni in Luka Pizzoni, pri režiji pa jima je pomagal Egon Stopar.
Iskrena hvala vsem. Naj bo kultura v srcih vseh Slovencev, doma, v zamejstvu in po svetu.
Kulturno športno društvo Vrnivec
