V maju, najlepšem mesecu leta, sem bil povabljen na slovesnost ob prejemu prvega svetega obhajila moje vnukinje Mete v Podkraju. Pri lepem bogoslužju je prejelo deset otrok prvič pravo hostijo z Jezusom. Zelo lepo je bilo videti mlade, ko se veselijo nečesa novega.

Mene so k pisanju povabili spomini, ki jim bodo ostali za vedno v srcih. Že pri maši je župnik Peter Črnigoj omenil tri dogodke, po katerih si bodo zapomnili prvo sveto obhajilo in sicer: izvoljen je bil nov papež Leon 14., potem tudi novega škofa Petra so imenovali za Koprsko škofijo, pa še na točo, oziroma sodro, ki je klestila po Podkraju pred mašo, tudi ne bodo pozabili.

Meta si bo zapomnila ta dan tudi po lepih uhanih iz prave čipke, ki si jih je izdelala prav sama. V čipkarskem krožku na Colu, pod vodstvom Jožice Klajnšček, je sklekljala nepozabne cvetove za uhane, ki jih je ponosno nosila.

Kot zbiralcu mi je v roke prišla 110 let stara fotografija, sicer z birme gospe Milke, na kateri je zadaj pisalo, da si je birmo najbolj zapomnila po tem, da so jo čevlji tako tiščali. Morala bi prejeti birmo že v preteklem letu, vendar je zbolela - a čevlji so bili že kupljeni …

Velike dogodke si največkrat zapomnimo po drobnih detajlih, ki se nam še posebej vtisnejo v spomin.

Aleš Brecelj