Člani društva Abstinent smo se 27. julija odpeljali proti Predmeji in naprej proti Lokvam, kjer smo parkirali ob makadamski cesti, ki pelje na Vojsko. Od tam smo krenili proti Veliki ledeni jami v Paradani. To je območje pod Golaki, najvišjim predelom Trnovskega gozda in je od leta 1985 zavarovano kot naravni rezervat.

Bilo je zelo živahno, med potjo smo srečali skupine pohodnikov in posameznikov, kolesarjev, motoristov, pa tudi avtomobili so brzeli mimo nas, saj je v okolici veliko izhodiščnih točk za pohode, pa tudi vročina v mestih marsikoga privabi v hladno zavetje gozda.

Hoja po svežem zraku, dobro, sproščeno počutje v družbi prijateljev, narava ponuja čudovit pogled na cvetoče šopke ciklam, mogočne skale, povsem prekrite z debelo plastjo mahu, ki spominja na zeleno žametno odejo …

In že smo prispeli do lesenega smerokaza - Ledenica. Spustili smo se navzdol proti jami, ogled je možen do previsa, vhoda v globel, kjer na led spominja le oster, mrzel zrak, ki prihaja iz ledenice. Nekoč je bila znana po jamskem ledu, ki so ga izvažali celo v Egipt. Led so vozili v sodih, tako da so vmesne plasti med sodi zapolnili s smrekovimi vejami in ledenim drobirjem ter naložili na vozove. Ob sušah pa je bil led tudi vir pitne vode za okoliške prebivalce in napajanje živine.

Zapeljali smo se še do parkirišča pod Iztokovo kočo in se po strmi stezi povzpeli do nje, da bi se 'podkrepili' z joto ali ričetom, vendar so nam iz kuhinje sporočili, da je vsega zmanjkalo. Rekli smo -nekam gremo - odločitev je padla v Tiho dolino do koče Edmunda Čibeja, kjer smo naročili kosilo, ki je bilo ta dan v ponudbi in ga ocenili +5.

So dnevi tako polni, tako lepi ... in takšna je bila naša zadnja julijska nedelja.

Marta V.