Tudi pohodniška skupina Spoznavajmo Slovenijo, ki deluje na UTŽO Ajdovščina - Društvo MOST, je spravila pod streho prvi pohod v novem študijskem letu. Odpravili smo se na Gorenjsko okoli našega bisera, Bohinjskega jezera. Bolj ali manj je poznano, da je največji pritok v jezero Savica, ki ga poznamo vsaj po slapu Savica. Edini iztok iz jezera pa je ena najkrajših rek v Sloveniji, Jezernica, ki se po približno 100 metrih združi z Mostnico v Savo Bohinjko. Zanimivo je, da ima Bohinjsko jezero tudi podvodne izvire in največji med njimi je Govic, ki mi je povzročil kar velike skrbi. Na predvideni pohodni poti je malo pred Ukancem velika struga. Običajno je suha, ob velikem deževju spomladi ali jeseni, morda niti ne vsako leto, pa Govic bruha kot slap Govic iz jame 130 m nad gladino jezera. Ta slika je kar podobna našemu Hublju ob velikem deževju. Ali bo pot prehodna ali ne? Na Bohinjskem so bile nedavno poplave, jezero je naraslo za meter, morda dva. Še v petek sem spraševal v Bohinj in nisem dobil pravega odgovora. »Včeraj, v četrtek, je bruhal. Za jutri pa ne moremo reči«. Zato sva se z Zdenko odločila, da spremeniva smer pohoda. Začeli smo pod Staro Fužino ter nato mimo cerkvice sv. Janeza in preko kamnitega Janezovega mosta skozi Ribčev Laz, mimo gostišča Pod Skalco in plezalne stene do znamenite cerkvice sv. Duha. Tu smo si vzeli odmor za malico.
Pot smo nadaljevali mimo hostla ter kampa proti Ukancu, kjer smo prečkali Savico po lepem lesenem mostu in nadaljevali proti Govicu. Če bo struga neprehodna, se bomo pač obrnili in poklicali avtobus. Voda je bila, vendar smo z malo truda lahko šli čez, naredili celoten krog in videli vse, kar je bilo predvideno. Ja, tudi kakšna kapljica je bila po poti, vendar to ni pokvarilo dobre volje pohodnikov. Dobrih 13 km smo prehodili in si zaslužili kar bogato malico, bolj kosilo, v gostilni Ema v Srednji vasi v Bohinju.
In od kje ime Bohinj? Meni je všeč pripovedka, ki pravi, da je takrat, ko je Bog delil svet, pozabil na majhno skupinico, ki je stala ob strani in se ni prerivala. Ker so se mu zasmilili, jim je odstopil najlepši svet, ki se zato imenuje Bohinj. Bohinjci namreč Bogu rečejo Boh.
Branko Lavrenčič, foto Franko Žgavec