Že v zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili pohodniki po znanih poteh proti Bavčerjevi koči na Čavnu. Izbirali smo si dobro znane poti, saj so nekateri med nami njeni gostje vsak dan, drugi jo obiščejo enkrat tedensko, spet tretji le včasih. Hodili smo posamezno in v skupinah, si pripovedovali planinske dogodivščine, se veselili in občudovali lepoto in popolnost narave, katere del smo. Ona je večna, mi smo minljivi.
Praznik je napovedovalo poletno jutro, ki je obsijalo poti proti Čavnu. Pohodniki smo se veselili lepega dne, srečanja s prijatelji, prijazne besede in svojega cilja na vrhu.
Pred kočo se nas je zbralo veliko, od blizu in daleč, nekateri so se pripeljali s pomočjo elektrike, drugi s poganjanjem koles, tretji so pritekli na vrh, četrti so prisopihali v kapljah svojega znoja. Vrvež pred kočo se je polnil, kmalu je bilo premalo prostora za veselo družbo.
Ob enajstih se je začel kulturni program. Bogatile so ga misli velikega alpinista, ki je goram podaril svoje življenje, Nejca Zaplotnika. Gimnazijki Iris in Špela sta z njegovimi mislimi spletali planinski šopek, Patricija je s svojo flavto pripela rdeč cvet, Erik je dodal list, srčnost sta vdihnila mlada glasbenika s harmoniko in kitaro. Tako spleteno cvetje, povezano s trakcem domoljubja in kulture, je obogatilo doživljanje praznika pred Bavčerjevo kočo v avgustovskem dopoldnevu.
Tomaž, podpredsednik Planinskega društva Ajdovščina, je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru pomen pohodništva in planinstva. To in vse povezano z njim je velika življenjska šola.
Ko je sonce že prepotovalo pol svoje poti, so se začeli pohodniki vračati, in sicer vsak po svoji poti proti domu. Obljubili so si, da se bodo ponovno srečali na Čavnu ob letu osorej. Črn oblak, ki je prinesel osvežitev in dež, je pospešil odhod proti domu.
Družina ajdovskih planincev ima globoke korenine, saj je lani praznovala 120-ti rojstni dan. Prav močne korenine jo ohranjajo pri življenju, jo povezujejo, z vsakim novim članom je močnejša in trdnejša. Zgodovina priča, da so njeni stebri kljubovali viharjem časa, se za trenutek zamajali, vendar nikoli se niso umaknili. Vztrajali so, se borili in zmagali. Ponosni smo nanje, dajejo nam moč in pogum. Danes šteje ta planinska skupnost že okrog 500 članov, tudi to vliva pogum. Praznik na Čavnu, ki je bil že 31., daje priložnost, da si postavimo ogledalo pred svoje delo. Naše je kristalno, čeprav ga včasih zasenčijo meglice.
Ajdovski planinci smo prepričani dobro in še boljše nadaljevati delo iz preteklosti, kar je obveza planinskim stebrom, ki so postavili na noge Planinsko društvo Ajdovščina.
Irena Šinkovec