Filmski večer v Društvu ABSTINENT Vipavske doline z ogledom filma Kruh in mleko in pogovorom z režiserjem Janom Cvitkovičem je odprl iskren razmislek o odvisnosti, človeški ranljivosti, upanju in moči skupnosti.

V Društvu ABSTINENT smo 13. julija doživeli prav poseben večer, ki je združil film, pogovor in prijetno druženje. Ogledali smo si namreč slovenski film Kruh in mleko režiserja Jana Cvitkoviča, ki nas je s svojo prisotnostjo še posebej počastil. Po projekciji je z nami delil zgodbo o nastajanju filma, spregovoril o njegovem ozadju, navdihu in tematiki, ki jo obravnava. Njegove iskrene misli in osebni pogled so filmu dali dodatno vrednost ter spodbudili zanimiv razmislek in pogovor med udeleženci.

Kruh in mleko je surov, a hkrati nežen film o ljudeh, ki iščejo toplino in ljubezen, pa vendar pogosto storijo vse, da ju ne bi našli. Prikazuje življenje med peklom in nebesi, zaznamovano z alkoholom in drugimi substancami, ter odpira vprašanja o odvisnosti, medčloveških odnosih, upanju in novih začetkih. To je zgodba o ljudeh, ki jih poznamo vsi – morda kot sosede, prijatelje, družinske člane ali celo del nas samih. Prav zato je film pustil močan vtis na vse prisotne in spodbudil iskren pogovor o življenjskih preizkušnjah, okrevanju ter pomenu podpore in razumevanja.

Po filmskem delu je sledilo druženje, kakršno se v našem društvu spodobi. Za prijeten zaključek večera so poskrbeli člani, ki so v zadnjem času praznovali rojstni dan in pripravili pogostitev za vse prisotne.

Poseben trenutek večera je bil tudi poklon naši Aniti, ki je letos praznovala svoj 50. rojstni dan in tako srečala Abrahama. Ob tej pomembni življenjski prelomnici ji vsi člani Društva ABSTINENT iskreno želimo veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva ter še mnogo lepih in nepozabnih trenutkov v naši družbi.

Večer je minil v prijetnem vzdušju, polnem smeha, iskrenih pogovorov in medsebojne povezanosti. Takšni dogodki nas vedno znova spomnijo, da kultura, odprt dialog in prijateljstvo gradijo mostove do boljšega razumevanja, krepijo skupnost ter dajejo upanje, da je sprememba vedno mogoča.

Ivan Hočevar - Đono