No, mi nismo bili v ilegali, le za junijski pohod smo si izbrali krožno pohodno pot v okolici Ocizle (občina Hrpelje-Kozina), ki so jo domačini poimenovali Tigrovska pot po ilegalni odporniški organizaciji TIGR.

Pot res spominja na pobeg v ’ilegalo’, saj se iz vsakdanjega hrupa umakne v tišino gozda in žuborenje potočkov. Zelo pomembno je tudi, da nam je gozd v vročini nedelje, 15. 6. 2025, nudil osvežilno hladno senco. Pot je speljana po bregovih dol in gor in je lahko zelo utrudljiva, zato smo sklenili, da si zanjo ne bomo vzeli časa, ampak si ga bomo obilo podarili. Postali smo ob potokih in slapovih, ki sicer v teh dneh niso posebno vodnati, smo pa lahko občudovali umetnine narave, zlizane kamne, slap, ki pada v temo kraške jame ... Ja, tudi jame so ob poti, saj je svet popolnoma kraški. Morda se bo nekega dne iz katere od njih slišalo vlak, saj je to nad drugim tirom bodoče proge Divača- Koper.

Po prihodu iz gozda smo se spet soočili z dejstvom, da je poletje in vročina. Zavetje smo našli pod nadstreškom vaškega vodohrana iz druge polovice 19. stoletja, ki je še vedno aktualen, v kar nas je prepričal domačin, ki je prišel po cisterno vode za zalivanje. Da smo si podarili res veliko časa, so nas opozorili naši želodčki, utišale pa so jih dobrote, s katerimi nam je postregel naš bivši predsednik Ivan. Manjkalo ni niti sladkih dobrot naših članic. Krona vsega skupaj pa je kot vedno bila zaključna debata. Kot nekoč, le da sedaj ob vodi in soku! Koliko stvari vemo, drug od drugega izvemo, le čas si moramo podariti in si ga ne pustiti vzeti.

D. Turk