Logo MojaObčina.si
JUTRI
22°C
8°C
NED.
20°C
11°C
Oceni objavo

Četrtkovi pohodi za dušo in srce

Četrtkovi pohodi za dušo in srce Društva upokojencev Ajdovščina, ki že več let potekajo vsak četrtek od začetka oktobra do sredine junija, so se za to sezono končali v četrtek, 9. junija.Na pohodih smo spoznavali naravo, naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti. Pohodi so trajali dve, včasih tudi do štiri ure hoje. Ko smo bili na daljših pohodih, so trajali do poznih popoldanskih ur. Veseli nas, da so se pohodi 'prijeli', saj so se jih letos udeleževali pohodniki od blizu in daleč, običajno med 20 in 35, na daljših pohodih čez 40.

Vsi so s seboj prinesli dobro voljo, pa tudi za sproščen klepet je bilo dovolj tematike. Vedno je bilo poskrbljeno za vse, tudi za tiste z manj kondicije. Vsi so prišlido cilja zadovoljni in z nasmehom na obrazih. To je dokaz, da ima druženje velik pomen, da smo se na pohodih dobro počutili, vzdrževali prijateljski odnos, predvsem pa spoznanje, da je to dobro za zdravje za našo dušo in srce.

Pa se malo poigrajmo s statističnimi podatki. V zadnji sezoni smo bili na dvajsetih krajših in dveh daljših pohodih. Udeležilo se jih je 635 četrtkovih pohodnikov, v 80-ih urah smo prehodili okrog 200 kilometrov.

S pohodi smo začeli prvi četrtek v oktobru - do Izvira Hublja in se po Rimski cesti vrnili v Ajdovščino. Naslednji teden smo bili na svetem Danijelu nad Kromberkom, ki je poznan po tragičnih dogodkih iz prve svetovne vojne. Pa spet malo po domačem terenu – sprehodili smo se čez mostove na Hublju in Vipavi. Zadnji četrtek, ob lepem vremenu, smo bili na priljubljenem Kuclju. Peljali smo se do koče na Čavnu, se povzpeli na Kucelj in se preko Selovca vrnili na Čaven.

V novembru smo prvi četrtek prehodili del nove poti ob reki Vipavi. Nato je šest četrtkovih pohodov prekinila korona kriza. Za vse 'četrtkovce' je bil to dolg – predolg premor. Veseli smo se ponovno srečali decembra s pohodom na dva zanimiva kraška vrhova - na Rabotnico, na kateri je velika kamnita grobna gomila. Zgradili naj bi jo v bronasti dobi. Na vrhu gomile je odprt grob. Ob razkritju so v njem našli skelet pradavnega Kraševca. Golec pa je hrib nad Branikom, ki ima na severnem delu napis 'Tito'. Postavili so ga vaščani Branika v zahvalo za priključitev Primorske Jugoslaviji. V decembru smo se udeležili še daljšega pohoda na slovensko obalo – 'Pot vodnih virov izolskega podeželja', kjer smo spoznali pomen vode na tem območju, ki jo je včasih kronično primanjkovalo. Zvečer smo si ogledali še praznično okrašeni Koper. Že je bilo konec leta in pisalo se je novo leto 2022. V začetku leta je bil prvi pohod po sprehajalni poti do Lokavca, do Izvira Hublja ter na novo razgledno točko s klopco na skali visoko nad izvirom Hublja. Do nje vodijo strme stopnice. S prostovoljnim delom so jo postavili in uredili  prizadevni člani jamarskega društva. Od tu so lepi razgledi na mesto Ajdovščina in širšo okolico.

Težko je bilo ponovno sprejeti dejstvo,da so epidemiološko zdravstvene razmere pohode prekinileše za pet četrtkov –skoraj do konca meseca februarja, zato samo bili samo na enem pohodu po Krasu. S prelaza Železna vrata smo se povzpeli na hrib Sveta Katarina z isto-imensko cerkvijo, zgrajeno v srednjem veku. Od nje so ostale le še razvaline, je pa med domačini še vedno priljubljena romarska pot. Nadaljevali smo še do Velikega Ovčjaka, visokega komaj 575 metrov, a zelo razglednega vrha; razgledi so se nam odpirali vse tja do najvišjih vrhov.

Prihajali so že toplejši dnevi, zato smo se prvi četrtek v mesecu marcu podali v Belo - vas nad Sanaborom, na ogled dela članov kamnoseške skupine Manče iz Društva Most. V spomin na furmanstvo, ki je potekalo tudi po cesti v Belo, so v skalo v naravni velikosti vklesali relief z motivom konjske vprege.

Lepa in lahka je bila Pliskina kraška učna pot, speljana okoli vasi Pliskovica. Označena je z ovčko, ki je vklesana v kamen in je simbol vasi. Pliskovica je ime dobila po ptici beli pastirici. Poučna in zgodovinsko obarvana je bila tudi pot na Prižnico, vrh v občini Kanal, kjer nam je poznavalec domačin Valter prikazal dogajanje prve svetovne vojne na tem delu Soške fronte. Hodili smo mimo rovov in kavern, si ogledali cerkvici svetega Kvirina in sv. Alojzija (San Luigi). Zadnji četrtek smo se z vlakom peljali na Bled, se sprehodili okrog Blejskega jezera in se povzpeli na Osojnico, vrh nad jezerom, od koder je lep razgled na Karavanke in Julijske Alpe in najlepši pogled na jezero.

V mesecu aprilu je en pohod odpihnilo slabo vreme, ostali so še štirje. Prehodili smo pot 'Skrlanko', novo zanimivo pohodno pot okoli vasi Skrilje. Naslednji četrtek pa na drugo stran, v Podkraj, od koder smo šli na dva vrhova nad tisoč metri, prav v času, ko je bil gozd prekrit z belo odejo zvončkov (kronc) - Križno Goro, na kateri je razgledni stolp z lepimi razgledi, in Sveti Duh, vrh na katerem je cerkev z istim imenom. Sledil je pohod s Svete gore na Vodice, kjer je mavzolej generala Gonzage, zgrajen na njegovo željo, ker je želel biti pokopan na hribu, kjer so umirali njegovi vojaki, vendar v njem ni bil nikoli pokopan. V notranjosti je mozaik, ki upodablja grb družine Gonzaga in seznam bojišč, kjer se je boril. Nadaljevali smo še na bližnji razgledni hrib Kuk in se vrnili po južni strani Svete gore. Zadnji četrtek smo se odpeljali v Postojno, šli na 677 metrov visok hrib Sovič z arheološkim najdiščem ruševin gradu Adelsberg, imenovanega tudi Stari grad, zgrajen v 12. stoletju. Adlsberg se je včasih imenovala tudi Postojna. Sovič je bil manj poznan, vse dokler ga pred leti ni razkril žledolom. Grajsko območje je prepredeno z rovi in bunkerji. Vrnili smo se po Poti pastirčka Jakoba.

Mesec maj smo začeli s pohodom in ogledom cerkve sv. Urbana nad Lokavcem, zavetnika vinogradnikov, ki stoji visoko nadzaselkom Kovačevše na pobočju Čavna. Na izhodišče smo se vrnili čez plaz Slano blato. Z mesecem majem so prihajali toplejši dnevi, zato smo iskali hladnejše kraje. 1128 metrov visok Špičasti vrh nad Zadlogom se je še kako prilegel, saj je pot od Cenca vodila večinoma po gozdu. S stolpa na vrhu so pogledi segli daleč naokrog. Vračali smo se čez Križno Goro mimo kamnitega obeležja pesmi Vstajenje Primorske. 26. maja je sledil še en daljši pohod. Odpeljali smo se do Moravč, se povzepli na Limbarsko goro, na kateri stoji cerkev sv. Valentina in nadaljevali še do Gradiškega jezera, nastalega kot zadrževalnika vode iz potoka Drtijščica ter prehodili del poti okrog jezera.

In že smo prišli do zadnjega meseca pohodov v tej sezoni, meseca junija. Prvi pohodje bil na Poldanovec, 1229 metrov visok vrh v Trnovskem gozdu, na prepadni vrh nad Trebušo. Osvojili smo ga po gozdni cesti z Lokvi. Zadnji pohod je bil planiran na Mrzovec, a je žal prav ta četrtek deževalo, smo si pa kljub temu naredili lep dan. 35 pohodnikov se je udeležilo družabnega srečanja v Koči Edmunda Čibeja v Tihi dolini, kjer nas je gospod Valter pogostil z bogračem, posladkali pa smo se z dobrotami, ki so jih pripravile pridne planinke.

Vabimo vas, da se nam ponovno pridružite prvi četrtek v mesecu oktobru.

Oglejte si tudi