Na kratko opisan njegov nemirni in radoveden značaj nam vsem nam, ki Marjana poznamo, pomaga razumeti tudi njegovo priljubljenost med prijatelji in znanci. Hvalevredna je njegova nesebična pomoč pri širjenju znanja na vseh prej omenjenih področjih. Vsako delo, ki mu je zaupano opravi vestno in z odliko, polovičarstva Marjan ne pozna.
Marjan Cigoj je v fotografskem svetu poznan širši slovenski javnosti, veliko nagrad je za svoje fotografije prejel tudi na mednarodnih salonih. Predvsem velja za dobrega poznavalca vseh vrst ptičev, včasih se človeku ob pogovoru z njim zazdi, kot, da ima pred sabo odprt kak ptičji leksikon.
Razstava, je samo kamenček mozaika, ki ga avtor skrbno in zavestno sestavlja že vso svojo fotografsko kariero. Predvsem se Marjan posveča fotografiranju narave, čeprav mu ni tuja nobena zvrst fotografije. Vsekakor velja omeniti, da je bil Marjan eden prvih, ki se je začel ukvarjati z digiskopijo in jo skupaj s še nekaterimi svojimi prijatelji, razvil na višji nivo. Tudi makro fotografija je njegova prava strast. Nič pa pri njem ne zaleže toliko kot fotografiranje ptičev. Izredno zanimiva in prav toliko težavna zvrst fotografije. Težki terenski in vremenski pogoji, nabava specifične fotografske opreme in veliko prevoženih kilometrov za fotografiranje morda samo ene drobcene ptice, Marjanu ne predstavljajo ovire. Fotografije ptic, ki ne živijo v njegovi neposredni bližini, se odpelje iskat na daljne hrvaške otoke, v italijanske obmorske lagune, v visoke Alpe, celo Islandija je bila že večkrat njegov izgovor za dopust, le zaradi določenih vrst ptic, ki tam živijo.
Čeprav s skromnostjo, vendar prežeto s ponosom Marjan pove, da ima v svojem ornitološko obarvanem fotografskem arhivu, več kot 330 vrst evropskih ptičev. Vsaka nova vrsta, ki jo fotograf želi fotografirati po tako veliki številki je garaško delo in hkrati praznik ko želeno ujame v objektiv. Marjan se tega zaveda, vendar vse to počne iz strasti in veselja. Vse zaradi zgodbe, ki jo piše s fotoaparatom že dolgo vrsto let. In ta neprecenljiva zgodba je na ogled v galerijah na njegovi spletni strani, ki ji skoraj vsak dan doda kako novo stran, nam pa se lahko ob spoznavanju te enciklopedije lahko le cedijo sline.
Ob pogledu na njegovo delo razmišljajmo o tem, koliko znanja in žrtvovanega časa je potrebno za samo eno samcato, a seveda tako vrhunsko fotografijo. Razmišljajmo o tem, da je ta živa narava vedno in stalno ob nas in z nami. Razmišljajmo o ohranitvi te lepote in z naravo skrbno ravnajmo. Vsako ohranjeno gnezdo mladičkov, nam bo ponudilo možnost za nešteto čudovitih slik, nešteto čudovitih jutranjih zvokov z bližnjih dreves … Mar ni to tisto kar nam privablja nasmeh na obraz?
Miran Krapež
