Logo MojaObčina.si

Ajdovščina

DANES
10°C
-1°C
JUTRI
8°C
-1°C

Preventivne dejavnosti v šolah ajdovske Občine

Srečanje na temo preventivnih programov v šolah

Informativno-svetovalna pisarna Zavoda Pelikan – Karitas in Zveza KZA prirejamo srečanje na temo preventive na področju odvisnosti v srednjih in osnovnih šolah. Dne 9.11. bomo ob 10.00 uri prek aplikacije ZOOM gostili  Sanelo Talić, vodjo preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip«. Sanela Talić in direktor inštituta Matej Košir sta letos prejela prestižno mednarodno nagrado za doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju (International Collaborative Prevention Research Award),  ameriškega združenja za raziskave v preventivi.

Na področju Občine Ajdovščina programe iz Preventivne platforme izvajava Silva Pavlin (Informativno-svetovalna pisarna Zavoda Pelikan – Karitas) in Nina Baša (Zveza KZA). Ko nam okoliščine to omogočajo izvajava delavnice v tandemu, s tem, da ima vsaka pri izvajanju poudarke na različnih področjih. Ugotovili sva, da na takšen način lahko več časa posvetiva dijakom/učencem in je posledično tudi njihova angažiranost večja. Aktivneje kot so vključeni v učenje veščin za spoprijemanje s težavami, večji je pričakovan uspeh na njihovi življenjski poti. 

 

Pred srečanjem smo ga. Saneli Talić zastavili nekaj vprašanj na temo preventive.

  1. Nam lahko na kratko predstavite cilje in naloge inštituta utrip?

»Poslanstvo zavoda je zagotavljanje in izvajanje kakovostnega razvoja programov in projektov ter raziskovalno dejavnost na področju tveganega obnašanja mladih ter drugih rizičnih skupin prebivalstva. Ob tem zagotavlja tudi izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja za strokovnjake, raziskovalce in prostovoljce, ki so vključeni v obravnavo problematike tveganega obnašanja otrok, mladostnikov, mlajših odraslih in drugih rizičnih skupin prebivalstva (npr. izobraževanje zdravstvenih in socialnih delavcev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev na šolah, vzgojiteljev, strokovnjakov in prostovoljcev v nevladnih organizacijah, državnih uradnikov idr.). Zavod razvija partnerstvo z ožjo in širšo skupnostjo, nevladnim sektorjem, mediji in gospodarstvom (zlasti industrijo zabave, ki poleg medijev ključno vpliva na življenjski slog mladih), in sicer od lokalne do mednarodne ravni. Zavod uvaja novosti v razvojno in raziskovalno delo na tem področju. S tem zvišuje raven znanja in izobrazbe ter posredno vpliva na razvoj lokalnih skupnosti in države. Zavod je hkrati pomemben dejavnik, ki prispeva k uvrščanju Slovenije med opaznejše države na tem področju dela, saj ima številne mednarodne stike in je vpet v precej pomembnih projektov in razvojno-raziskovalnih mrež.«

  1. Kakšna je razlika med informiranjem in kontinuirano obliko preventivnih dejavnosti?

»Samo informiranje v preventivi ni učinkovito. Otroci in mladi imajo ogromno informacij, a če jih ne opremimo z veščinami, potem teh informacij ne zmorejo/znajo uporabiti v resničnem življenju. Po nekaterih raziskavah naj bi bilo potrebnih 50 ur ponovitev določene veščine, preden le-to suvereno uporabimo v vsakodnevnem življenju. V okviru dobro strukturiranih preventivnih aktivnosti je učenju veščin namenjenega precej prostora, učitelj (ali drugi izvajalec) pa ima vlogo usmerjevalca procesa učenja.«

 

  1. Katera področja v preventivi poznamo?/ Kakšne oblike preventivnih aktivnosti poznamo?

»V preventivni znanosti se poslužujemo koncepta »socializacije«, ki pomeni (na kratko) prenos norm, prepričanj, kultur itd na mlajše rodove. Pri tem imamo ključno vlogo odrasli (starši, stari starši, vrstniki, vzgojitelji, trenerji, učitelji), ki delujemo kot t.i. socializacijski agensi. In s pomočjo preventivne znanosti lahko vplivamo na ta proces – na način, da delamo neposredno s ciljno populacijo (otroki in mladimi) ali pa z omenjenimi socializacijskimi agensi (npr. krepitev starševskih veščin, opolnomočenje učiteljev v šolah itd.). Pomemben del so tudi okoljske strategije (politični ukrepi), s pomočjo katerih vplivamo na različne kontekste, v katerih se proces socializacije tudi odvija.«

 

  1.  Je preventiva v šoli pomembnejša  kot preventiva doma ali kje drugje? 

»Kot že omenjeno – s preventivnimi intervencijami med drugim vključujemo in skušamo opolnomočiti različne socializacijske agense, tj. pomembne odrasle v otrokovem okolju. Čar preventive je med drugim tudi ta, da ne vemo, kdo od teh bo v otrokovem življenju odigral pomembno vlogo. Na primer, obstaja veliko člankov in raziskav o pomembnosti povezanosti otrok s šolo. Na Hrvaškem so na primer izvedli raziskavo v okviru doktorskega študija (smer preventivna znanost), kjer so ugotovili, da sta povezanost s šolo in zavzetost za šolsko delo pomembno povezana s pojavom tveganih vedenj pri otrocih. Vključeni so bili otroci iz disfunkcionalnih družin, toda ena skupina otrok je bila močno »povezana s šolo«, druga pa ne. Ugotovljeno je bilo, da so ti učenci v manjši meri poročali o pojavu tveganih vedenj, kot učenci iz podobnih družinskih okolij, a s šibko povezanostjo s šolo.«   

 

  1. Koliko časa je potrebno izvajati preventivo in kdaj je smiselno pričeti?

»Glede na izkušnje se nam zdi pomembno, da je preventivo delo izvajamo (ko govorimo o otrocih) že od vrtca dalje. In potem skozi celotno šolsko obdobje, na delovnih mestih, v družinah itd. Zagovarjamo sistematičen, večkomponenten pristop, saj seštevek vseh aktivnosti (z različnimi ciljnimi skupinami, v različnih okoljih) lahko prinese pomembne pozitivne učinke, ki se odražajo na zdravju splošne populacije.« 

 

 

Nina Baša, strokovna sodelavka na področju preventive na Zvezi KZA Slovenije: 

 

 

Nina Baša:

Preventivo vidim kot nekaj zelo širokega in včasih neoprijemljivega. Ker smo si med seboj zelo različni lahko le predvidevam kaj se bo mladostnikov dotaknilo ali kot radi rečemo prijelo, da se bodo izognili nekaterim vedenjskih vzorcem, ki so zanje škodljivi. Zelo pomemben pri preventivnem delu je zame občutek za mladostnika, ker pri njih zelo hitro padeš, izgubiš zaupanje, če te ne začutijo kot pristnega oziroma iskrenega. Stik z očmi, poslušanje, dotik, sprejemanje, odločnost, jasnost, … skupaj s programi lahko deluje, če imaš otroka možnost spremljati in to graditi več let. 

 

Pri delavnicah »Boys and Girls plus«, ki so namenjene srednješolcem je najbolj zanimiv vidik direktnost situacije. Program vključuje zanimive filmčke v črnobeli tehniki s prodornimi zvoki, brez besed in govora. Dostopni so tudi na You tubu, kanal, ki je spremljevalec večine mladih. Prikazujejo različne stiuacije, v katerih se bodo lahko mladostniki v prihodnjih letih znašli. Različni karakterji likov jih lahko pripeljejo do stika z realnostjo in se tako preko njih lažje vživijo v svoje lastno življenje ali življenje prijatelja. Namen pa je predvsem spodbujanje razvoja zdravih stališč, ter razvoj življenjskih veščin poleg izboljšanja informacij, ki jih sicer že imajo. 

 

mag. Silva Pavlin, strokovna sodelavka pri Zavodu Pelikan-Karitas

Preventiva je zame osveščanje otrok in mladostnikov s temami, ki zanje trenutno še niso aktualne z namenom, da bi bili pripravljeni na soočenje z  izzivi odraščanja in pastmi, ki jih nastavljajo odvisnosti. Glavni cilj je, da iz teh srečanj odidejo kot zmagovalci in ne poraženci življenja. Šola življenja, ki jo učimo v Skupnosti srečanje se začne s tem, da najprej delamo na preprečevanju zasvojenosti in zdravemu duševnemu in telesnemu razvoju. 

Preventivni program »Izštekani«, ki je namenjen učencem od 12 ega do 14 leta je šolska preventiva na področju preprečevanja zasvojenosti. Program je usmerjen zlasti v zmanjšanje števila mladostnikov, ki začnejo uporabljati droge (vključno z alkoholom in tobakom), prestavitev začetka uporabe drog na čim kasnejše obdobje in/ali prestavitev prehoda od eksperimentiranja do redne uporabe drog.« vir: izštekani.net S pomočjo programa »Izštekani« se mladostnikom približa pomen oblikovanja lastnih zdravih vrednot in stališč, ki so velikokrat podvržena negativnim vplivom medijev (družabna omrežja, filmi, video igrice, glasba) in včasih tudi vrstnikov. Učijo se biti samozavestni, izražati svoja stališča in strategij spopadanja s problemi. Prednost delavnic je ta, da so v pretežni meri interaktivne in da mladostniki neposredno vadijo vloge in situacije, v katerih bi lahko, če ne bi bili dovolj pripravljeni, zašli na napačno pot. 

 

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi