Tradicionalno je že tudi to, da se z nastopi pohvalimo, objavimo fotografije, čestitamo nastopajočim in njihovim mentorjem ter se zahvalimo staršem in starim staršem za vso podporo in potrpežljivost. Letos bi bilo prav izpostaviti, da sta bila koncerta zares vrhunska. Torkov koncert solistov in komornih skupin v Vipavi je bil prava poslastica za ušesa: učenci so bili odlično pripravljeni, na oder so stopali suvereno in svoj program odigrali fantastično. Točke so bile raznolike tako po barvi instrumentov kot po starosti nastopajočih ter po glasbenem slogu skladateljev in samih skladb. Čeprav je koncert trajal skoraj poldrugo uro, verjamem, da v dvorani ni bilo nikogar, ki bi mu bilo dolgčas in bi želel prej domov. Koncert sta začeli in sklenili mlajša in starejša komorna skupina harmonik, vmes pa so se zvrstili solisti pri klavirju, z violino, s trobento, klarinetom, harmoniko, kitaro in harfo. Slišali smo tudi dve pevski točki, godalni kvartet s klavirjem in kvartet saksofonov ter bratovski duo flavte in klavirja.

Na koncertu orkestrov v Ajdovščini so se predstavili kitarski, pihalni in starejši godalni orkester. Mladi virtuozi so dokazali, da odlični uspehi in dosežki posameznikov še zdaleč niso najpomembnejši, temveč znajo muzicirati tudi skupaj. Vsak je pripravljen dodati svoj kamenček v mozaik, pa naj bo to tehnično zahtevna pasaža, spevna melodija, ponavljajoča se dva tona ali dolga vrsta pavz, ki se morda le dvakrat prekine s tonom ali dvema. Pustiti drugemu do besede, podrediti se prvi violini, podpreti solista, upoštevati ideje dirigenta, pomagati zgraditi napeto glasbeno zgodbo in jo svečano zaključiti … To ni le šola za glasbeno poustvarjanje, je tudi šola za življenje. In je seveda recept za čudovit glasbeni večer, ki je bil tudi tokrat lepo obiskan. Veseli nas, da se ga je udeležil tudi ajdovski župan Tadej Beočanin.

Veseli in hvaležni smo, da smo še eno šolsko leto tako uspešno pripeljali do konca. Kot je na ajdovskem koncertu povedala ravnateljica Bernarda Paškvan, smo ponosni na izjemne tekmovalce, ki so doma in v tujini ime naše glasbene šole zastopali več kot dostojno in povsod dosegali zavidljive rezultate; prav tako pa se veselimo vsakega napredka tistih, ki delajo manjše korake in nastopajo le nekajkrat letno v domači dvorani. Saj prav vsi glasbeniki sodimo med posebne ljudi, ljudi, ki jim je pomočnica ravnateljice v nagovoru v Vipavi pripisala posebno moč: delajo male čudeže. Zmoremo namreč oživiti skladbe iz davne preteklosti – in tiste od včeraj – ter jih preliti v glasbo, ki nas združuje, dviga, pomirja, opogumlja in osrečuje. To zmoremo, ker to želimo, ker smo pripravljeni, zavzeti, vztrajni in ustvarjalni. In ker smo v srcu otroci. Kajti resnične in pomenljive so besede, ki jih je zapisal slovenski pianist Andrej Goričar:

V glasbi je mogoče vse:
lahko si galeb,
lahko si nebo …
Moraš pa biti otrok!