Kasparavičius je za svoje delo prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado zlato pero na mednarodnem bienalu ilustracije v Beogradu (1990), za naziv ilustrator leta je prejel diplomo Unicefa (1993) in nagrado za odličnost na knjižnem sejmu v Bologni (2003), za svoj opus nagrado na področju otroške književnosti, ki jo podeljuje litovsko ministrstvo za izobraževanje in znanost (2009), mednarodno nagrado območja Baltskega morja Janis Baltvilks (2010) in nagrado Atrapalibres, ki jo podeljueje katalonski odbor za otroško in mladinsko književnost (2011). Večkrat je bil nominiran tudi za mednarodni prestižni nagradi Astrid Lindgren Memorial Award in Hans Christian Andersen.
Njegovo pisanje odlikujejo duhovitost, kratka forma in domišljeni karakterji. Škorci, tjulnji, medvedi, pande, prašiči ipd. se pogosto znajdejo v zagatah, iz katerih jih lahko reši le domiselnost, ki pa je Kasparavičiusu ne manjka. Pozornost otrok pritegne s pisanimi podobami in z izvirnim slogom akvarelnih ilustracij, ki so nepogrešljiv del njegovih zgodb. Kasparavičius zapelje z govorečimi oblekami, zasanjanimi čolnički, hodečimi hišami in raznovrstno paleto raznovrstnih živalskih karakterjev, ki spodbujajo otroško domišljijo. Tako ob njegovih pravljicah uživajo predvsem otroci, ki jih pritegnejo svetle in izdelane ilustracije, pa tudi odrasli, ki se nasmejijo njegovim duhovitim domislicam. Delo Kęstutisa Kasparavičiusa je prepoznavno po nežni barvni shemi akvarelov in risb ter po izredno natančnih podrobnostih, izvirni in kompoziciji ter seveda po pretkanem humorju.
O svojem ustvarjanju je med drugim povedal: »Menim, da je dobra otroška knjiga zanimiva tudi za odrasle. Svoje zgodbe zapisujem tako, da si jih človek želi znova prebirati, ne pa odložiti na polico in pozabiti nanje. Dobro knjigo lahko prebiraš znova in znova in včasih niti ne opaziš ilustracij, lahko pa jo, nasprotno, doživljaš le prek slik. Lahko jo začneš brati tudi na sredini ali greš od konca proti začetku, vmes pa najdeš mesta, ob katerih se ustaviš in začneš o njih razmišljati – brez hitenja in naglice. Moje knjige navadno berejo otroci med 4. in 8. letom. Vendar se trudim, da niso podvržene kakršnimkoli omejitvam in standardom. Slišim, da moje knjige radi prebirajo tudi odrasli, in prav je tako. Nikoli nisi prestar, da bi bral otroške knjige! Vedno se mi je zdelo, da za pisanje nisem preveč nadarjen. Zgodilo se je povsem naključno. Ko je moja prva knjiga Silly Stories na Kitajskem dosegla veliko priljubljenost, so me na založbi prosili, da bi napisal nadaljevanje. Tako se je začelo in pozneje sem se odločil, da bom napisal kako delo tudi za domače bralce. Humor v mojih zgodbah poskuša resne teme podati na lahkoten način. Tu izhajam iz lastne izkušnje: ko sem bil majhen, sem vedno naredil nasprotno od tega, kar so mi rekli. Zato vzgojne poudarke podajam v zanimivih zgodbah."
Odprtje razstave sta glasbeno obogatila Matija in Angela Marc. Prijetno je bilo tudi druženje z avtorjem. Razstava bo odprta do 18. junija in je zares vredna ogleda Razstavo spremlja tudi manjši katalog.
NL
