Edi Šelhaus je po rodu iz Podkraja, fotografsko žilico je podedoval po starših, oba sta bila fotografa. 5. maja leta 1945 je kot vojni fotograf prisostvoval ustanovitvi prve slovenske vlade v Ajdovščini. Delček njegovega bogatega opusa iz tega obdobja je bil na razstavnih panojih ob grajskem obzidju na ogled lanskega septembra, ko smo v Ajdovščini proslavljali praznik vrnitve Primorske matični domovini. Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki mu je Šelhaus podaril svoj obsežni fotografski opus, pa je ob lanskem jubileju pripravil retrospektivno razstavo,  ki prikazuje izbor Šelhausovih posnetkov iz štirih obdobij njegovega delovanja – iz druge vojne, iz Tržaškega obdobja med leti 1945 in 1955, iz njegovega profesionalnega foto-reporterskega obdobja in iz časa po upokojitvi. Avtorica razstave, Jožica Šparovec, je pripravila tudi izbor del iz Retrospektive za razstavo v Pilonovi galeriji, s poudarkom na posnetkih, ki so povezani z Ajdovščino in s Šelhausovim rodnim Podkrajem. Šelhausove fotografije odlikuje bogata pripovednost, vsak njegov posnetek pripoveduje zgodbo. Bil je zelo ploden fotoreporter, njegov opus pa je bogat in pomemben dokument različnih časovnih obdobij. Tudi razstava v Ajdovščini prikazuje njegovo delo skozi vsa štiri obdobja – začel je kot partizanski fotoreporter v času druge vojne, po vojni pa beležil utrip nemirnega časa v Trstu. Sledilo je obdobje »letečega fotoreporterja« pri Slovenskem poročevalcu, pozneje Delu in tedniku Tovariš. Njegovo zadnje ustvarjalno obdobje je čas upokojitve, še vedno je fotografiral ter fotografije objavljal v različnih medijih, pa tudi pisal knjige – bil je neumoren in je praktično delal do zadnjega diha. Med njegovimi fotografijami je veliko legendarnih, takšnih, ki so se že zapisale v čas. Njemu najljubši fotografski motiv pa so bile živali.