Leta 1990, je delovanje društev prevzela Kmetijsko svetovalna služba, v okviru KGZS. Tako je, (leta 1991) mentorica ga. Cvetka Lavrič ustanovila devet krajevnih »društev kmečkih žena«.
V Žužemberku je to nalogo prevzela ga. Kastelic Ida. Z gospo Slavko Legan, se je dogovorila, da postane predsednica društva. Ga. Slavka Legan je ostala predsednica društva celih 17 let.
Pozneje,(leta 1997) se je devet posameznih društev združilo v »Društvo kmečkih žena Novo mesto«. Prva predsednica društva je bila ga. Magda Golob.
Območje delovanja društva je bilo veliko, saj je obsegalo območje sedanjih občin: Novo mesto, Straža, Dolenjske Toplice in Žužemberk.
Ob ustanovitvi novih občin (leta 2000), se je odcepilo tudi naše društvo in dobilo ime, ki ga imamo še danes. Predsednica »DKŽ Suha krajina-Žužemberk«, je ostala ga. Slavka Legan.
Mentorica društvu je ostala ga. Cvetka Lavrič, za nekaj let jo je zamenjala ga. Mateja Zajc iz KGZS Novo mesto.
Včlanjene smo bile in smo še vedno tudi v »Zvezo kmetic Slovenije«, ki jo vodi ga. Uletova. Ga. Irena Ule nas povezuje in seznanja z dogodki drugod po Sloveniji.
V društvu je včlanjenih okrog 70 članic. Članstvo se z leti spreminja in pomlajuje.
Na občnem zboru leta 2013 smo izvolili novo vodstvo.
Že prvo leto je organizirala obisk na TV in sodelovanje v oddaji »Na zdravje«, ki smo se je udeležile skupaj s turističnim društvom.
Lani smo kuhale s študenti arhitekture (EASA), ki so mesec dni preživeli v Žužemberku.
Na srečanju Sela-nov iz vse Slovenije in zamejstva, na Veseli vasi, smo spekle pecivo in pomagale pri strežbi.
Opravile smo tudi tečaj računalništva, zeliščarstva in medičarstva.
Rade se udeležujemo raznih delavnic, predavanj, izobraževanj, kuharskih tečajev, strokovnih ekskurzij in podobno.
Pevke »Žitni klas« širijo ljudsko petje po Dolenjski in povsod, kamor jih povabijo.
Dejavne smo tudi izven naše občine, saj se udeležujemo tekmovanj v peki: kruha (v Beli Cerkvi), šarklja (v Bučki), pletenice (v Prečni), štrudlja (v Dolenjskih Toplicah), poprtnika (v Dobrem polju) in lani tudi tekmovanja v peki potice (v Šentjerneju). Članice društva so tekmovale tudi na državnem tekmovanju na Ptuju in prinesle več zlatih in srebrnih priznanj.
Vsa ta leta smo se drugje udeleževale pekovskih tekmovanj. Odločile smo se, da tudi same pripravimo prireditev in nastala je »razstava in ocenjevanje potic«.
Potica velja za tradicionalno slovensko sladico. Njen obstoj je omenjal že Valvazor, v knjigi »Slava vojvodine Kranjske«. (Piše, da je to hrana bogatih in revnih, saj so se ljudje tudi zadolžili, da je bila za praznike na mizi potica.)
Naše članice so se na prvem ocenjevanju zelo dobro uvrstile, zato imamo pogum in željo, da postane in ostane prireditev, »razstava in ocenjevanje potic«, ob martinovanju, vsakoletna.
Zadnja leta opažamo, da je kmetijstvo in delo na kmetiji bolj spoštovano. Da ljudje bolj cenijo domače pridelke in ljudi, ki jih pridelujejo. Prepričana sem, da so k temu veliko prispevala tudi združevanja in izobraževanja v društvih kmečkih in podeželskih žena.
Da »društvo kmečkih žena Suha krajina - Žužemberk« uspešno deluje, se moramo zahvaliti predvsem našim članicam, ki so društvo ustanovile in vztrajale od začetka. Poleg že naštetih bi rada omenila še prizadevne članice: Zalko Papež, Ivanko Kovač, Marijo Rojc in ostale. Nekatere še danes razdajajo svoje znanje in čas, to so predvsem Veronika Gorenčič, Marija Jarc, Ivica Longar in druge, da dediščina naših babic in dedov ne bo pozabljena.
Posebna zahvala gre dolgoletni predsednici Slavki Legan, za njeno delo in čas, da je ohranila delovanje društva, razdajala svoje znanje, spretnosti in talente v skupno korist. Ob tem pa sta nam bili v pomoč ga. Mateja Zajc in ga. Cvetka Lavrič, ki je še vedno naša opora.
Zahvala gre občini, ki nam finančno pomaga, osnovni šoli Žužemberk, ki nas z razumevanjem podpira, skupaj z nami nastopa na razstavi in nam vsako leto odstopi kuhinjo za kuharski tečaj, lovskemu društvu za brezplačen najem prostora za vsakoletno razstavo, turističnemu društvu, čebelarskemu, vinogradniškemu in drugim društvom, ki z nami sodelujejo. Hvala vsem!
Dvajsetletna zgodovina delovanja DKŽ Suha krajina - Žužemberk nam je omogočila veliko novih znanj in prijetnih spominov ob druženju, številnim članicam društva.
Vsem, ki nas podpirate in se z nami veselite uspehov iskrena hvala.
Milena Iskra in Tadeja Lavrič
