Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 08.12.2016

pretežno jasno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-2°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-1°C | 10°C
sobota, 10.12.2016
-2°C | 11°C
nedelja, 11.12.2016
-1°C | 10°C
ponedeljek, 12.12.2016
1°C | 6°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
10°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kronika

Spomini na dvorsko žago še žive


KRONIKA, DOGODKI

| |
03.03.2015      22:02
A A

Spomini na dvorsko žago še žive


Reka Krka je številnim rodovom dajala kruh, gospodarske krize ki so jih doživljali mlini in žage ob tej reki pa so močno vplivale na njihovo delo. Poleg fužinarstva in železarstva so bile dobro razvite panoge kot so žagarstvo, oglarstvo, strojarstvo in usnjarstvo. Močan pečat razvoju doline zgornje reke Krke je v tistem času dajala tudi žagarska in mlinarska dejavnost.


Družina Judnič(z leve):hčerka Anica Judnič(poročena Mrvar), sin Stane,mama Marija, sin Jože, obratovodja Jože Judnič,  sin France, hčerka Mimica
Družina Judnič(z leve):hčerka Anica Judnič(poročena Mrvar), sin Stane,mama Marija, sin Jože, obratovodja Jože Judnič, s...
Deli:

Po ljudskem štetju leta 1890 je bilo v občini 1600 prebivalcev, ob štetju januarja 1901 pa le še 1300. Po propadu železarne na Dvoru se je v letih od 1890 do 1900 prebivalstvo zmanjšalo kar za 68 odstotkov. Zgodovina enega tedanjih največjih industrijskih obratov v Sloveniji se je končala 1. oktobra 1891, njegova ukinitev pa je bila za Dvor in okolico velik gospodarski udarec. 3. julija 1901 je tedanji župan Občine Dvor Miha Mirtič poslal kranjskemu deželnemu zboru v Ljubljani prošnjo, »da bi visoki deželni zbor pomagal oživeti  na Dvoru kako tovarno za izdelovanje česar že koli…«, a žal županova prošnja ni obrodila sadov. Močan pečat razvoju doline zgornje reke Krke je v tistem času dajala tudi žagarska in mlinarska dejavnost.

V šeststoletnem razvoju so vodne žage doživljale vrsto tehničnih sprememb, tako v pogonu, kot tudi načinu dela. Pred vojno je bilo zelo znano veliko žagarsko in eksportno podjetje Javornik na Jami pri Dvoru, ki je imelo v najemu tudi Auerspergovo žago v Soteski. Na žagi v vasi Jama  je delalo v treh izmenah, zlasti še po veliki lesni krizi leta 1932, preko 40 delavcev. Josip in Stanko Javornik, lastnika žage, posestnika in trgovca iz Žalne (Litija) sta dobro skrbela za razvoj  podjetja, modernizacijo žagarskih naprav in  skrb zaposlenih. Že leta 1926 sta preuredila del naprav  žage in zaprosila sresko (okrajno) načelstvo za uporabno dovoljenje uporabe vodne sile,  kar sta 14. avgusta 1926, ob ogledu strokovne komisije, tudi pridobila. Seveda z manjšim zadržkom, kajti sreski poglavar v Novem mestu je v času  med tridesetletno uporabo vodne sile (današnjo koncesijo) dopustil možnost eventuelne elektrifikacije celega novomeškega okrožja.

Ob izdaji te odločbe je moral lastnik žage temeljito preurediti betonska tla v stranišču, zamenjati lesene cevi » iz kamnine«, oddelek pri krožnih žagah opremiti s šipami in izrabljena tla popraviti, prav tako pa je moral v smislu » predpisov o higienskem in varnostnih tehničnih odredbah« vse stroje, motorje, električne naprave in prenose ustrezno zavarovati. Javornik je imel na žagi zaposlenih tudi 10 »gateristov«, več cirkularistov, delavcev na skobeljnih strojih, nakladalcev lesa in delavcev na skladišču, ki so les sortirali in ga zlagali za transport.

» Leta 1922 je na žago na Jamo, kot obratovodja   prišel tudi moj oče Jože, ki je bil že leta 1912 v službi v Straži  pri Javorniku«, je povedala Anica Mrvar roj. Judnič, potomka obratovodje in rojena prav v stavbi velike  žage ob reki Krki in dodala, da so  spomini na zgodnje otroštvo, otroški vrišč preživet ob žagi in velikih sobanah nad njo, ob šumenju slapov reke Krke, prelepi. Judničevi so stanovali v hiši poleg žage(nekdanji Janezovi), v stanovanjih nad žago so stanovali   tudi Anton Novak in Anton Repar  z družinama, Ignac Novak pa je stanoval v manjši hišici poleg žage. Stanovalci so imeli poleg  stavbe tudi svoje svinjake in kurnice za perjad. »Vseskozi so imeli tudi svojo elektriko, petrolejke pa nismo poznali«, se spominja otroških dni Anica in dodala, da je bila  »zlasti    zanimiva peka kruha, katerega so gospodinje enkrat tedensko, izmenjaje pekle v krušni peči Marije Novak. Hlebce so zamesile same, za ogenj, drva in ostalo pa so skrbele gospodinje po vrstnem redu teta Menta, moja mama, Jurjeva Micka in Marija Novak«.   Judničevi so stanovali na žagi vse do 13.julija 1945, potem pa so se preselili v najstarejšo in slamo krito hišo na sredi vasi.

Žagarji France in Stane Glavan, Ivan Božič, France Bukovec,  cirkularist Jernej Kužnik,  Plutov stric, delavca na skladišču Jože Boben in Alojz Kocjančič, žagovodja Tonček  Repar, pa tudi delavke na skladišču Lovrenčeva Slava, Dolenčeva Jožefa, Potočarjeva Neža  so osebe , ki so zaznamovale spomin na delavce,  nekdaj mogočne Javornikove žage. Delavce je Javornik dobro plačeval, ki ni bilo veliko, je bilo pa sigurno. Žagarsko in eksportno podjetje na Jami pri Dvoru je izdelovalo ladijski pod, parket in rezan les tudi za izvoz. Po ukinitvi železolivarne na Dvoru pa vse do konca druge svetovne vojne je  podjetje predstavljalo obrtno-industrijski obrat, ki je v tem času zaposloval največ prebivalstva v zgornji dolini reke Krke. Leta 1945 so žago podržavili, do tedaj največja in najmodernejša opremljena žaga je počasi hirala, dokler je ni zob socializma v začetku šestdesetih letih počasi zaprl.  Svoj konec pa je v avgustu  leta 2003 neslavno doživela ob požigu, ki še do danes ni razjasnjen.

» To je bil moj najtežji trenutek, ko je pred mojimi očmi gorela žaga v kateri so bili nešteti žulji mojega očeta, številnih žagarjev in sva   s solzami na licih  skupaj z Božo Obštetar v srcih obujali spomine na mladostne dni preživete ob šumenju Krke «, se spominja Anica vročega avgustovske noči , katere ne more pozabiti.         Slavko Mirtič

 





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Žužemberk!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Suhokranjske poti
Številka: 62
Izšla: 06.07.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
December 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16
07.12.2016
Danes ni dogodkov.
13.12.2016 | Šole in vrtci
pravljična urica
15.12.201 | Tečaji in delavnice
SPROŠČANJE Z GONGOM
13.12.2016 | Šole in vrtci
pravljična urica
15.12.201 | Tečaji in delavnice
SPROŠČANJE Z GONGOM

Bodite prvi pri oddaji mnenja.