Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 20.01.2017

jasno
Ponoči in zjutraj bo na vzhodu in jugu Slovenije še pretežno oblačno, drugod se bo delno zjasnilo. Predvsem v južni Sloveniji bo občasno še rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, v alpskih dolinah do -14, na Primorskem okoli 0 stopinj C.
-8°C | 0°C
sobota, 21.01.2017
-8°C | 0°C
nedelja, 22.01.2017
-8°C | 0°C
ponedeljek, 23.01.2017
-6°C | 4°C
Opozorila
Sreda, 18.1.2017 ob 18h
Do jutri zjutraj bo na Primorskem še pihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih v sunkih dosegala hitrost od 110 do 140 km/h. Jutri čez dan bo počasi slabela, a bodo do večera njeni najmočnejši sunki še lahko dosegli hitrost okoli 100 km/h.
-8°C
0°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Intervju

Dobrodelnost ni zgolj trenutek!


INTERVJU, PROSTOVOLJSTVO

| |
07.01.2015      9:23
A A

Dobrodelnost ni zgolj trenutek!


Dobrota je naš notranji glasnik in svetovalec. Koliko poslušamo njen nasvet, toliko imamo notranjega miru in sreče. - Anton Trstenjak Dobrodelnost namreč ni fraza. Niti ni zgolj en sam trenutek. Dobrodelnost je ali pa bi vsaj moral biti način življenja, način zdravega sobivanja ljudi. Tudi Suha krajina diha z dobrodelnostjo.


Abraham, osebni arhiv Ivice Barborič
Abraham, osebni arhiv Ivice Barborič
Deli:

December je znan kot mesec obdarovanj. Mesec, v katerem se s številnimi akcijami opozarja na pomen solidarnosti in dobrodelnosti in v katerem najbrž zaživi največ dobrodelnih akcij. Načinov, kako smo lahko dobrodelni, je sicer veliko, ni pa potrebno veliko, da smo dobrodelni. Včasih je dovolj že zgolj to, da se nasmehnemo osebi, ki nam hodi nasproti ali pa da pomagamo človeku, ki sam le s težavo nosi vrečko iz trgovine. Včasih je povsem dovolj že to, da nekoga iz srca vprašamo: »Kako si?« Nam manjka te vsakodnevne dobrodelnosti? Dobrodelnost namreč ni fraza. Niti ni zgolj en sam trenutek. Dobrodelnost je ali pa bi vsaj moral biti način življenja, način zdravega sobivanja ljudi.

Tudi Suha krajina diha z dobrodelnostjo. Med nami je kar nekaj ljudi, ki s svojimi vsakodnevnimi dejanji lepšajo svet, pa se v svojih preprostosti, skromnosti tega mogoče niti ne zavedajo. Kar nekaj je tudi takih, ki so se odločili, da svojo dobrodelnost razširijo preko slovenskih meja. Tokrat predstavljamo tri Suhokranjke, ki so se v življenju srečale s preizkušnjami, ki so jim odprle nov pogled na svet, na dojemanje življenja in ki so se odločile, da bodo po svojih močeh pomagale ljudem po svetu. Predstavljamo go. Heleno Škrabec Travnik, go. Ivico Barborič in go. Jožico Koncilija.

Ga. Helena Škrabec Travnik je svoje otroštvo preživela na Notranjskem, pot življenja pa jo je nato peljala v Francijo, kjer je bila nekaj časa dejavna kot varuška otrok, kar trinajst let svojega življenja pa je posvetila skrbi za nemočne ljudi na Madagaskarju. Ko se je pred petnajstimi leti vrnila v rodno Slovenijo, jo je ljubezen pripeljala v Žužemberk, kjer si je ustvarila družino. A življenje ji ni prizanašalo s preizkušnjami in ena zadnjih težjih je bila nedvomno smrt moža. Ob soočenju s to preizkušnjo je ponovno spoznala, kako veliko sočloveku v stiski pomeni že zgolj to, da mu rečemo: »Tukaj sem, če me potrebuješ.« Gotovost, ki jo občutimo ob tem, da je nekje res nekdo, ki nam bo pomagal, če bomo potrebovali pomoč, nam olajša in polepša vsakdan, je mnenja Helena. Eno njenih glavnih vodil v življenju je pogum. »Treba si je upati,« pravi, »Res je, da s tem nosiš na dlani svoje srce in tvegaš, da boš ranjen, prizadet, nerazumljen, a to je del življenja.« V času bivanja na Madagaskarju med leti 1986 in 1999 je kot medicinska sestra spoznala tudi to, da je človeška pomoč omejena, ne glede na to, kako zelo si želimo pomagati sočloveku. »Ljudje so k nam prihajali tako podnevi kot ponoči. Sprva smo jih sprejemali tudi ponoči, a nato ugotoviš, da si, ne glede na vse, zgolj človek in kot tak omejen z močjo. Ne moreš pomagati sočloveku, če si sam izmučen, neprespan. Zato smo nočno ambulanto odprli le za nujne primere, da smo se lahko vsaj malo odpočili in nabrali moči za nov delovni dan,« se spominja Helena. Na Madagaskarju je spoznala tudi, kako zelo pomembno je, da si v življenju najdeš vzornike. In to tiste prave, saj se v njih skriva ključ do boljše življenja za vsakega posameznika. »Iskati si moramo vzornike, ki nas navdihujejo,'' je prepričana, ''Tudi jaz jih imam nekaj tu, v Suhi krajini, ki me navdihujejo. To so ljudje, ki vsak dan povsem nezavedno s svojimi dejanji delajo dobra dela. So ljudje, ki delajo ne samo tisto, kar morajo, temveč tisto, kar lahko. In to je vredno največ.«

Nenadna smrt moža Tomaža pred približno petimi leti je go. Ivico Barborič iz Žužemberka močno prizadela. »Ob takšnih preizkušnjah se človek zave, kako majhen in nemočen je pravzaprav.« Izguba očeta je prizadela tudi njeni hčerki. Ivica se spominja, kako so njuni sošolci v šoli v znak solidarnosti zbirali denar zanju. »Neizmerno hvaležne smo bile za izraženo sočutje, a takrat moji dekleti nista potrebovali denarja. Potrebovali sta le očeta.« Zbrani denar so zato vse tri želele porabiti tako, da bi z njim lahko pomagale komu drugemu in v njih se je porodila ideja o botrstvu. »Pri tem si nismo želele posrednikov, ki jim ne bi mogle zaupati, zato smo bile vesele pomoči sorodnice Maje Kadunc.« Preko nje so se odločile za posvojitev takrat devetletnega dečka Abrahama iz severovzhodne Indije. Tudi Abraham je izgubil očeta in postal sirota. Z denarjem, ki ga dečku vsako leto nakažejo Ivica in njeni hčerki, lahko deček obiskuje šolo in dostojno preživlja vsakdan. Ivica ob tem pripomni: »Kako malo je včasih potrebno, da lahko nekomu polepšaš dan in življenje.« Z dečkom so Barboričeve v stiku preko pisem, pišejo pa si vsaj dvakrat letno – ponavadi ob velikonočnih in božičnih praznikih.

Tako kot ga. Ivica, se je za botrstvo preko poznanega posrednika odločila tudi ga. Jožica Koncilija z Dvora. »Afere, povezane z dobrodelnimi organizacijami, ki so pred leti pretresale slovensko javnost in v katerih je na plano prišlo nemoralno delovanje vodilnih pri omenjenih organizacijah, so v marsikom upravičeno vzbudile dvom glede smiselnosti pomoči takšnim organizacijam. Še marsikdo drug bi pomagal, če bi vedel, da bo pomoč zares prišla v prave roke,« je prepričana. Sama se je za pomoč pri iskanju otroka za posvojitev obrnila na znanca, misijonarja Matijo. »O posvojitvi sem začela razmišljati malo po tistem, ko mi je umrla hči,« se dogodka izpred petnajstih let spominja Jožica. Izvedela je, da je deklica Kalinena pred kratkim na krut način ostala brez družine. Njene starše so pripadniki drugega plemena pobili, nad njo pa so se psihično in fizično izživljali.  Dekle je ostalo samo, nepreskrbljeno in Jožica se je odločila, da jo posvoji. Danes je dekle v poznih najstniških letih in izredno uspešna učenka. Odločila se je tudi že, kaj želi biti po poklicu. Nuna. »Enkrat bi jo rada obiskala,« si želi Jožica. Ob tem je omenila, da je ena izmed Suhokranjk, Anamarija Mirtič, že spoznala Kalineno, se z njo slikala, sliko pa nato prinesla Jožici v Slovenijo. »Zaenkrat sem s Kalineno v stiku le preko pisem, ki jih dobivam preko misijonarja večkrat letno. Enkrat mi je zraven pisma v zahvalo poslala tudi namizni prtiček,« je še dodala Jožica.

Nekdo je nekoč dejal: »Življenje ni ne dobro ne slabo; je le to, kar v njem vidimo in kar iz njega naredimo.« In res je. Življenje, ne glede na to, kako zelo dolgo ali kratko je, samo po sebi namreč ne pomeni nič. Edino, kar ima pomen, so naša dejanja. Mogoče je ravno praznični december tisti mesec, ko lahko vsak sam pri sebi naredi letno bilanco lastne dobrodelnosti, dejanj ter se odloči, da bo svojemu življenju dal nov pomen.

Mateja Filipič


 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Žužemberk!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!