Vrhnika, 16. oktober – Komunalno podjetje Vrhnika zadnje čase vedno pogosteje organizira dneve odprtih vrat, ki jo obiščejo vrhniške šole, del dneva pa je predviden tudi za strokovno ali siceršnjo javnost. Zadnji tak dogodek je bila gostitev mobilne razstave projekta ReBirth (od 15. do 19. oktobra), ki opozarja na problem gradbenih odpadkov in pa prikaz čeljustnega drobilca v praksi, ki s tovrstnimi odpadki opravi kot za šalo.
Mobilna razstavo projekta Rebirth si je bilo mogoče ogledati tudi v predverju Cankarjevega doma, le da je bila na komunali začinjena še z avdio in video projekcijo ter predavatelji. Kot je povedala Alenka Mauko Pranjič iz Zavoda za arhitekturo in gradbeništvo, je glavno sporočilo razstave, da so lahko gradbeni odpadki odlična surovina za ponovno uporabo. »Toda v Sloveniji opažamo zelo malo tovrstne prakse,« pojasnjuje, razlog pa je predvsem napačna miselnost investitorjev, da so izdelki iz recikliranih materialov slabši, pa čeravno so cenejši. »Seveda to ni res, reciklirani materiali imajo enake ali celo boljše lastnosti, nenazadnje pa naredimo uslugo tudi naravi in vsem nam.« Kot v številnih stvareh je tudi na tem področju tujina korak pred nami, predvsem severozahodne evropske dežele, kot na primer Nizozemska. Pri njih je delež reciklaže gradbenih odpadkov izredno visok. »Južna Evropa je bogata z naravnimi surovinami, zato je osveščenost nižja,« meni Mauko Pranjičeva.
Dobra izjema na tem področju je vrhniška komunala, ki ima letno opraviti z okoli 100 tonami gradbenih odpadkov, kamor spadajo tudi materiali izkopov. Prva dama komunale Brigita Šen Krežeje pojasnila, da se reciklaže redno poslužujejo, tako pri odpadkih, ki se zberejo na njihovem zbirnem centru, kot na terenu – na primer pri gradnji kanalizacije v starem delu Verda. Kot pravi, pogreša edinole večjo konkurenčnost nudenja tovrstnih storitev na trgu, s čimer bi dosegli ugodnejšo ceno.
Enega takih strojev, ki se jim v stroki reče čeljustni drobilec, je na komunali predstavil tudi podjetnik Rajko Mivšek. Kako opravi skoraj tristo tisočakov evrov vredna zverina s kupom starega betona so se lahko navzoči prepričali na lastne oči: nastala sta dva kupa – večji iz peska (zmleti beton) in manjši od železa. Magnetni valj namreč med procesom mletja pobere železo in ga izloči na ločen kup.
Razstavo so si v treh dneh ogledali številni občani in vrhniška mladina, 16. oktobra popoldne pa je za strokovno javnost in povabljene goste predaval tudi Mirko Šprinzer, strokovnjak s področja gradbeništva, ki je predstavil pravilno ravnanje z gradbenimi odpadki.
Gašper Tominc
