Iz prave pomladi z množico zvončkov ob cesti smo se odpeljali proti Smrečju nad Vrhniko, kjer je bilo tudi belo, a od snega. Na poti proti Lavrovcu smo gazili 20 in več cm snega. Presenetila nas je tudi snežna ploha, tako da je bila zimska idila popolna.
Na Lavrovcu (888 m), poznanem kot s soncem obsijanem območju, nas je pričakala še gosta megla, ki nas je prikrajšala za zimske razglede. Tam je postavljen heliograf, ki pa je bil zamašen. Pot smo nadaljevali proti zgornjemu delu vasi Goli Vrh, kjer je Milan predal vodenje domačinu, Petru Oblaku– vodiču, ki ima na svojem zemljišču velik bunker v sklopu Rupnikove linije. Sam ga je uredil in izobesil slovensko zastavo.
Zaradi visokega snega se nismo povzpeli na Goli vrh (962 m), ki je najvišja vzpetina grebena Žirovskega vrha (znan kot nahajališče uranove rude). Prijazni vodič Peter nam je s traktorjem očistil pot do vhoda v nedokončano slemensko utrdbo, katere vhod je bil ob začetku druge svetovne vojne zaminiran. Do tedaj je bil vhod skozi strelno lino na vrhu utrdbe.
Da bi razumeli, zakaj je nastala Rupnikova linija (po jugoslovanskem generalu Leonu Rupniku), nam je vodič Peter razložil zgodovinska dejstva tistega časa. Rupnikova linija je bila razdeljena na šest sektorjev od Sušaka preko Cerknice, nad Škofjo Loko in kasneje tudi na Koroško. Mi smo obiskali tretji sektor s sedežem na Vrhniki in sicer njegov južni del na Žirovskem vrhu. Edina dobra stvar gradnje te linije, ki je zaposlovala od 15 do 40 000 domačinov, je bil njihov zaslužek. Utrdbe niso bile nikoli uporabljene in so bile po drugi svetovni vojni pozabljene.
Šele v zadnjem času je možen ogled Rupnikove linije in slemenske utrdbe Goli vrh. Ta slemenska utrdba je dolga 200 m v hribu. Do vrha, kjer so strelne line, je 25 m. V utrdbi, ki ima močno razvejane hodnike, vse betonirane, z vodnim rezervoarjem in električno centralo, skladiščem streliva in prostori za 200- člansko posadko, bi bilo mogoče kljubovati tedanjim rušilnim bombam.
Danes je ta objekt namenjen vodenim ogledom, razstavam, koncertom, urejeno je celo balinišče.
Kljub pravim zimskim razmeram in megli, ki nas je motila na celotni poti, smo bili zadovoljni, da smo v bližnji okolici spoznali del naše zgodovine.
Besedilo: Andrej Štular
Slike: Joža Miklavčič, Milan Jerman
