Logo MojaObčina.si
DANES
12°C
8°C
JUTRI
19°C
7°C
Oceni objavo

Zimzeleni osvojili Gorjance

Na Malega šmarna dan 2015 smo se Zimzeleni odpeljali proti Gorjancem. Cilj pohoda je bil Trdinov vrh, 1178 m visok. Je najvišji vrh Gorjancev, 40 km dolgega pogorja med obmejnim Obrežjem na vzhodu , Črmošnjiško dolino na zahodu , ta jih tudi loči od Kočevskega Roga, Novomeško in Krško kotlino na severu ter Belo krajino in dolino Kolpe na jugu.

 

Za začetek nas je v Novem mestu  slavljenka Nežka počastila z jutranjo Cankarjevi kavico in pecivom.

Vožnjo smo nadaljevali do izhodiščne točke Krvavi kamen. Ta kamniti osamelec ob križišču gorjanskih poti spremlja mnogo legend. Med drugimi je tudi zapis Janeza Trdine, ki pravi, da so se Kranjci in Žužemberčani pri določanju meje srečali pri kamnu. Ker se niso mogli dogovoriti o poteku meje, se je vnel divji prepir. Prerasel je v poboj in človeška kri je oblila kamen. Ta dogodek naj bi obeleževala letnica na kamnu.

 

Pot smo nadaljevali po ozki gozdni učni poti, katera se močno vzpenja skozi gozd. To je bukov pragozd, kateremu so primešani še gorski javor, v zgornjem delu pragozda ostrolistni javor in zelo redka jerebika. Za pragozd je značilen velik delež drevesnih orjakov, ki imajo v premeru več kot meter in so visoki do 40 metrov. Ko smo prispeli na jaso, smo del poti hodili po hrvaškem ozemlju. nadaljevali pot čez travnik mimo ograjene slovenske vojašnice na hrvaškem ozemlju. Pred nami je stal že mogočen 90 m telekomunikacijski stolp. Družbo mu delata dve cerkvici: naša sv. Gera, ki je lepo obnovljena in ima novo streho ter hrvaška kapelica sv. Ilija.

Z vrha je zaradi gozda razgled slab a se kljub temu ob lepi vidljivosti vidi del Julijcev in Kamniško Savinjskih Alp ter mnogo vrhov, s katerih smo v preteklosti pogledovali proti Trdinovemu vrhu.

 

Vračali smo se po isti poti, kjer smo se spuščali razmeroma strmo, vse do razpotja več poti, kjer pri učni tabli sledimo oznakam in kmalu pridemo na večjo jaso. Nadaljujemo naravnost po kolovozu in mimo Gorjanskega jezera, kjer je tudi nekaj klopi za počitek. Naravnost pridemo do prikaza oglarske kope, desno pa že vidimo Dom pri Miklavžu, ki je poimenovan po starodavni cerkvici sv. Miklavža.


Učna pot se pri oglarski kopi sicer nadaljuje levo, zato se od doma vrnemo in nadaljujemo po gozdni cesti. Po dobrem kilometru pridemo do križišča pri Krvavem kamnu (921 m), kjer pot nadaljujemo naravnost.

 

Do Gospodične nas loči še poldrugi kilometer zmernega spusta po makadamski cesti. Izvir Gospodična je eden najbolj vabljivih znamenitosti Gorjancev. Med najbolj znane studence ga je povzdignilo ljudsko izročilo o njegovi bajeslovni zdravilni vodi s pomlajevalno močjo, ki ga je zapisal Janez Trdina v bajki Gospodična. Studenec izvira na severnem pobočju Gorjancev na nadmorski višini 820 m. V bližini prihaja na dan tudi izvir Gospod in še nekaj drugih.

 

Vendar je to o čudežnem izviru Gospodični le bajka - resnica pa je žal taka, da voda ni pitna! Zdravilna pa toliko, da pohodniki hodijo od blizu in daleč in vse pogosteje k njej, pa še dalje na vrh, kar seveda pripomore k njihovemu zdravju. Hoja  jim požene kri po žilah, krepi telo in duha in tudi naredi dekletom rdeča lička!

V planinski koči Pri gospodični, katero so odprli na željo našega društva, so nas postregli z golažem v kruhovi skodeli. Pohvale  kolektivu planinske koče.

 

Za lepo doživet dan smo hvaležni vsem nam, Milanu za vodenje, slavljenki Nežki za jutranji dodatek ter obilno malico, Francki za grozdje ter Lojzetu za mirno vožnjo do cilja.

 

Srečno do naslednjega snidenja.

 

Besedilo: Darka Ogorevc

Foto: Joža Miklavčič

Oglejte si tudi