Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Ponoči bo delno jasno, na jugu pa bo še zmerno do pretežno oblačno.
-1°C | 6°C
sreda, 07.12.2016
-2°C | 3°C
četrtek, 08.12.2016
-3°C | 9°C
petek, 09.12.2016
-3°C | 9°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 9°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-1°C
6°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Šport

Zimzeleni na Hleviških planinah


ŠPORT, DRUŠTVA

| |
02.11.2014      20:02
A A

Zimzeleni na Hleviških planinah



Na vrhu Hleviških planin - 908 m
Na vrhu Hleviških planin - 908 m
Deli:

Konec oktobra se je deževno vreme končno utrudilo. Podivjani hudourniki in potoki so našli svoje struge, reke so se umirile. Poti po gozdovih in travnikih so se osušile, korak je mehko zašumel v odpadlem listju. To je pravi čas za pohod po Idrijskih hribih in goličavah, so se odločili vodje Zimzelenih. In smo šli na naš torek preko Hleviških planin. Vodila nas je Sonja, pomagala pa sta Milan in Frenk.


Za dober začetek nas je Karli že v Godoviču počastil s kavo, kar nas je zbistrilo in ni bilo slabosti na ovinkih v Zali. Idrija je lepo mesto, stisnjeno ob reki Idrijci in zajedeno v okoliško hribovje. Ob novo nastajajoči industriji, obrti in trgovini, še vedno ohranja simbol rudarskega mesta in življenja v času razcveta pridobivanja živega srebra.

Naš avtobus se je spretno prebil skozi ozke ulice in se povzpel po strmini na izhodišče poti, na Kočevše,  pri razgledni tabli na robu Vojskarske planote. Sonja nam je razložila, da odhajamo v področje Idrijskega krajinskega parka, polnega naravnih lepot, rastlinskih in živalskih posebnostih ter bogate kulturne dediščine.


Stopili smo v strmino po grebenu eden po eden, ker je le tako varno in ne zdrsneš v strmino nad Idrijco ali Nikovo. Bukova drevesa so ravna in svetla, a žal hudo poškodovana od spomladanskega  žleda. To nas je spremljalo vso pot.


Dobro smo hodili kakšno uro, da smo na lepi jasi malo zadihali, popili in se okrepčali. Milan nam je prebral sporočila in pozdrave. Vseh smo bili veseli, najbolj pa seveda Eličinih, ki tudi z bolniške skrbi celo za finance.


Do vrha Hleviške planine smo rabili še eno uro. Megle so se popolnoma razpršile, sonce nas je ogrelo in obsijalo Trnovske gozdove na jugu in Julijce  na severu z dominantnim Triglavom. Javornik in Golaki so bili beli od ivja. Po dolinah in pobočjih so pokošene senožeti in krpe njiv, ostalo so gozdovi. Gozdovi, ki naj bi omogočali preživetje ljudem. To je kruh s tremi skorjami, bi rekla. Ogromne butare drv, ki smo jih videli ob osamljeni kmetiji, zahtevajo garaško delo.


Do koče na Hleviški planini nas je kar poneslo, ker smo zaduhali pravkar pripravljene  idrijske žlikrofe. Dobri so bili. Še kozarec pijače, pa smo zopet hodili dol. Pot se je kar prekucnila.  Morali smo prekoračiti podrta drevesa ali se splaziti pod njimi. Smo bili kar uspešni; nobenega zatikanja ali omahovanja. Ko smo se približali kmetiji, prislonjeni v breg, smo slišali pasji lajež, a smo kar nadaljevali pot.


Sonja nam je namreč obljubila kavico v svoji bajtici. Ugibali smo kje in kako? Bilo je nekaj posebnega. Brunarica sredi gozda, ki še sedaj grozi, da jo bo strl pod seboj, a je ne, ker jo ščiti pravi totem. Sonja skače sem in tja, pričara kavo in domače piškote, mi se posladkamo, napolnimo z energijo in gremo naprej. Energijo smo pa res rabili, ker je sledila zahtevna pot po pravih skalnatih kraških tvorbah – škrapljah. Tu je rastišče jesenčka in drugih toploljubnih rastlin, ki so jih proučevali botaniki, kot je Scopoli.  A mene je zanimal le naslednji korak v dolino: preko skale, mimo krmežljavega drevesa in naprej. Na skalno galerijo, ki se imenuje Prižnica, se je podala  le peščica radovednih pohodnikov. Bili smo zadovoljni, ko smo zaslišali šumenje vode in nadaljevali pot po stari tovorni poti nad Idrijco. Ogledali smo si jez pri Kobili, ki usmerja vode Idrijce v rake, ki so dovajale vodo na  Kamšt, vodno kolo za dvigovanje vode iz rudnika. Prečili smo viseči most in  se na njem slikali za spomin.  Avtobus nas je že čakal, a smo si klub temu pokukali na Divje jezero v kotanji in reko Jezernico, ki je naša najkrajša reka, saj izvira v Divjem jezeru ter se po 55 metrih toka že izliva v Idrijco.


Besedilo:  Anka Pažin

Fotografije: Karli Mesarič, Sonja Zalar Bizjak in Milan Jerman





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 443/2
Izšla: 28.11.2016

Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
06.12.2016
Danes ni dogodkov.
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAPOJ
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAVEZNIKA
10.12.2016 | Kultura
Praznični koncert
12.12.2016 | Kultura
Gledališki abonma in Izven: TRIO
13.12.2016 | Kultura
Razstava ZIMSKA PRAVLJICA
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
13.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: NOČNO ŽIVLJENJE
14.12.2016 | Družabni dogodki
Frogsmas
07.12.2016 | Kultura
Jazzva koncert
08.12.2016 | Kultura
SREČANJE NARODNIH NOŠ TER LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAPOJ
09.12.2016 | Kino
Kino Vrhnika: ZAVEZNIKA
10.12.2016 | Kultura
Praznični koncert

Bodite prvi pri oddaji mnenja.