V soboto, 16. februarja 2013, smo se odpravili na Primorsko. Kot že večkrat nam je Roman pripravil izlet, ki je udeležencem odkril za večino neznane kraje, vrhove in poti te naše zahodne pokrajine. Iz Vipavske doline smo povzpeli na Vipavska brda.
Ko smo v jutranjih urah z avtobusom prispeli na izhodišče izleta v vas Podnanos (170 m n. v.), nas je pričakalo sonce in nekaj burje z Nanosa. Naš vodnik Roman nas je že v avtobusu pripravil na bogato kulturno dediščino in zgodovino tega kraja.
Vas Podnanos, nekdaj Šentvid ali Šembid se nahaja v zgornjem delu Vipavske doline. V tem kraju je vse do svoje smrti leta 1851, služboval duhovnik Matija Vertovec, pospeševalec kmetijske dejavnosti in vinogradništva na Vipavskem, ter pisec strokovne literature. Napisal je prvo strokovno knjigo s področja vinogradništva Vinoreja.
Tu se je leta 1880 rodili Stanko Premrl. Bil je duhovnik, glasbenik, pedagog, pisec in orgelski virtuoz. Bil je plodovit skladatelj, ki je zapustil več kot 2000 glasbenih del. Uglasbil je tudi Prešernovo Zdravljico, ki je postala naša himna. Njegov nečak je Janko Premrl - Vojko, rojen leta 1920, znani domoljub, od leta 1943 komandant Gregorčičeva bataljona, je bil ranjen v napadu na italijansko postojanko v Idrijski Beli februarja istega leta in potem kmalu podlegel ranam. Njegova sestra Radoslava, je bila med vojno učiteljica, ki je poučevala na partizanski enoletnici v vasi Lože in Manče. Literarno in prevajalsko se je udejstvovala v slovenskih revijah, ki so se izdajale na Primorskem in Tržaškem, skupaj z možem, še živečim slovenskim pisateljem Borisom Pahorjem. Pri ogledu vasi smo videli njihovo rojstno hišo, po domače "Pri Johanovih".
Ogledali smo si glavni trg v vasi, ki je ob gotski cerkvi sv. Vida. Vas je bogata z značilno kraško arhitekturo; ozki prehodi med hišami, ki preprečijo vpliv močne kraške burje, kamniti portali, kraška dvorišča - borjači in kamniti ločni mostovi preko potokov Močilnika in Pasjega repa. Ni čudno, da so izbrali tako zanimivo kraško vas leta 1962 za snemanj filma Franceta Štiglica Tistega lepega dne, v katerem so vaščani nastopali kot statisti.
Ob cesti proti Orehovici smo videli dobro ohranjeno graščino Zajčji grad s konca 17. stoletja, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja kupila rodbina Tavčar in sem je zahajal tudi pisatelj Ivan Tavčar.
Skozi vas Orehovico smo se povzpeli po poti skozi gozd in vinograde, mimo kapelice Božje Martre na 417 m visok Kjecl. Leta 1999 so domačini na ta vrh z razgledom po celi Vipavski dolini, postavili dvojnik Aljaževega stolpa. Po gozdnati poti, ki je bila na osojni strani zasnežena, smo po slabi uri hoje prišli na sv. Socerb. To je vzpetina z nadmorsko višino 555 m v hribovju Vipavskih Brd, na kateri stoji cerkvica sv. Socerba iz 17. stoletja. Tu smo si privoščili krajši počitek z lepim razgledom na zasneženi Nanos, Vipavsko dolino, Čaven, Golake, Sinji vrh in na obzorju Julijce s Kaninskim pogorjem.
Vračali smo se mimo cerkve sv. Ane, zgrajene konec 14. stoletja. To je cerkev, ki je na poti 11 urnega pohoda "Po Otmarjevi poti", posvečena pokojnemu Otmarju Črnilogarju, župniku v Podragi in predsedniku PD Vipava. Obsega pa obhod desetih cerkva, ki so razmeščene po Zgornjo Vipavsko dolino in Krasom.
Na planoti, na kateri so vasi Vrabče in Tabor, se na tej nadmorski višini preko 500 m, ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. Na Vrabčah smo se ustavili v osmici pri Tonhu in preizkusili njihovo vino. V dolino smo se vračali po dolini potoka Pasji rep.
Dobro pripravljen in izveden izlet, na katerem smo spoznali nov del manj znane Primorska, smo zaključili v Podnanosu tako, da je Cilka presenetila z darilom za rojstni dan, z odlično prekmursko gibanico, našega slavljenca Bogdana.
Besedilo in fotografije: Miro Malneršič
