Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 16.01.2017

oblačno
Danes bo pretežno oblačno, predvsem v južni in deloma osrednji Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem zmerna, popoldne in zvečer zmerna do močna burja. Najvišje dnevne temperature bodo od -3 do -1, na Primorskem do 5 stopinj C.
-5°C | -2°C
torek, 17.01.2017
-4°C | -1°C
sreda, 18.01.2017
-8°C | 0°C
četrtek, 19.01.2017
-8°C | -1°C
petek, 20.01.2017
-10°C | -1°C
Opozorila
Ponedeljek, 16.1.2017 ob 10h
Danes bo na Primorskem sprva pihala zmerna burja, ki se bo popoldne in zvečer krepila in v sunkih dosegala hitrosti od 100 do 120 km/h. Še nekoliko močnejšo burjo pričakujemo v torek in sredo, ko bo v sunkih dosegala hitrost okoli 140 km/h.
-5°C
-2°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Šport

Vtisi o 34.000 korakih po Berlinu


ŠPORT

| |
14.10.2013      8:01
A A

Vtisi o 34.000 korakih po Berlinu


Berlinski maraton, nam najbližji maraton iz serije World Marathon Majors, velja za enega najhitrejših (prav na letošnjem je bil postavljen nov svetovni rekord) in najbolj množičnih maratonov na svetu. Že tradicionalno poteka zadnjo nedeljo v septembru. Letos se ga je udeležilo približno 40.000 tekačev iz vseh šestih kontinentov, od tega jih je bilo približno 260 iz Slovenije. O priljubljenosti tega maratona priča podatek, da je organizator oktobra lani prenehal s sprejemanjem prijav po 3 urah, prvih 10.000 prijav pa je bilo oddanih v pičlih 2 minutah.


Deli:

S partnerko, članico ŠD Metrel iz Horjula, sva bila med tistimi, ki so se uspeli prijaviti v tem kratkem časovnem okvirju. Na maraton sva se resneje pričela pripravljati šele v začetku junija, kar je relativno pozno. S pripravami seveda nisva pričela povsem iz ničle. Pred začetkom 16 tedenskega programa priprav, ki ga je predstavil (in uspešno uporabil) Samo Rugelj v knjigi Delaj, teci, živi, sem bil sposoben brez večjih težav preteči10 kilometrov. Pri pripravah na maraton poleg vztrajnosti, potrpežljivosti in športne opreme potrebuješ tudi ustrezno površino za tek, ki jih je k sreči na Vrhniki kar nekaj (na tem mestu apeliram na občinske veljake, da ohranjajo takšne površine, saj prispevajo h kvaliteti življenja občanov, tako tekačev kot tudi sprehajalcev in kolesarjev).

Najprej sem si zamislil, da bom tekel po že preizkušeni poti, ki vodi od mojega doma, po tankovski in naprej proti Staremu malnu. Prednost te poti je, da je na njej možno ubežati največji poletni pripeki, ki je v pripravah za jesenske maratone neizogibna. Od doma do Starega malna in nazaj imam11 kilometrov, to pa bi pri najdaljših maratonskih treningih pomenilo, da bi takšen krog moral preteči trikrat. Ker bi bilo to preveč duhomorno, sem se odločil, da bom raje tekel po poti, ki teče od OŠ Antona Martina Slomška, mimo Vrtnarije, skozi Drenov Grič do Loga, kjer se pot priključi na staro cesto med Ljubljano in Vrhniko. Dodatna prednost te poti je, da je za razliko od tankovske v večjem delu zaprta za motorni promet. Ker pa je ob stari cesti med Logom in Brezovico večji del moč teči po makadamu (teku po asfaltu sem se želel v čim večji meri izogniti) in ni do Mercatorja na Brezovici nobenih semaforiziranih križišč, sem krog podaljšal do prvega takšnega križišča ter na ta način dobil približno24 kilometrovdolg krog. Če sem temu dodal že prej omenjeno pot po tankovski do Starega malna, pa sem dobil razdaljo, ki mi je povsem zadoščala za maratonski trening.

Kakšen teden pred maratonom so se mi začeli pojavljati dvomi o tem, ali sem zadostno pripravljen na maraton, saj sem dva tedna pred maratonom teden dni zdravil močnejši prehlad, zaradi katerega sem moral nekaj kritičnih tekov izpustiti. Tri tedne pred maratonom sem res naredil načrtovani dolgi tek v dolžini skoraj30 kilometrov, vendar sem nato v naslednjih dveh tednih zaradi prehlada in bolečin v hrbtu vse skupaj pretekel zgolj12 kilometrov, kar je bilo bistveno manj od načrtovanega. Vse dileme in dvome sem pustil za seboj v petek ob enih zjutraj, ko sva se z avtom odpravila na pot proti Berlinu. Alea iacta est.

Na poti sva naredila kratek postanek v Dresdnu, kjer sva si vzela par ur za sprehod po čudovitem mestnem jedru. Preostanek dneva in del sobote sva namenila ogledu Berlina ter dvigu štartnih številk na nekdanjem letališču Tempelhof. Soboto popoldne sva, že povsem izmučena od pohajkovanj v preteklih dveh dneh, namenila počitku. Spomnil sem se nasveta, da je potrebno pred maratonom izdatno počivati. Kljub izdatnemu sobotnemu počitku sva v nedeljo zjutraj imela noge rahlo odrevenele. Skrbi, strahove in dvome so pri približevanju štartnemu - ciljnemu prostoru pričele zamenjevati napetost pred štartom in občutek, da si del nečesa velikega. Množica tekačev se je zgrinjala proti šotorom za oddajo oblačil in štartni liniji. Ozračje in napetost v štartnem polju so organizatorji stopnjevali z glasbo ter udarnimi pozdravi. Kljub svežemu jutru, bilo je okoli 8 stopinj, me ni zeblo, še več, kmalu se je pričelo jasniti in vremenske razmere so postajale idealne. Postavila sva se na začelje dolge kolone tekačev in čakala na štart. Kolona tekačev je bila tolikšna, da je minilo pol ure, preden sva sploh prestopila štartno črto in pričela teči. Že kmalu sva se razšla in nadaljevala vsak s svojim tempom. Kljub gneči, ki sem jo, na podlagi poprejšnjega ogleda posnetkov na spletu, pričakoval, ni bilo prerivanja. Na12. kmje stala prva skupina slovenskih navijačev z zastavami, ki pa ni bila edina, saj jih je bilo vzdolž proge še kakšnih šest. Njihova spodbuda mi je dala novih moči in lažjih nog sem se podal proti Kreuzbergu. Tu in v Schoenebergu, t.j. nekje med20. in25. km, so bili navijači zelo energični. Še posebej glasni in od daleč prepoznavni so bili (skoraj uniformirano) rdeče-belo oblečeni Danci. Vsake toliko časa mi je kateri od navijačev nastavil dlan, da jo udarim v pozdrav. Nenadoma je iz množice skočilo dekle in mi zakričalo: »Ales, weiter, weiter!«. Najprej sem premleval ali jo poznam, nato pa sem se spomnil, da je moje ime zapisano pod štartno številko, ki sem jo nosil na prsih. Tekače so ob progi bodrile tudi glasbene skupine, vseh je bilo okoli osemdeset, od pihalnih orkestrov do rock bendov in tolkačev na bobne; pravo karnevalsko vzdušje.

Vsakih pet kilometrov so nas pričakale okrepčevalnice z vodo, čajem, izotoničnimi napitki, jabolki in bananami, malo pred30. kmpa še okrepčevalnica s prepotrebnimi energijskimi geli. Pri vsaki sem postal in se okrepčal, saj sem se bal, da me bo doletela kriza; prislovični zid. V območju, kjer so tigri, kot ga imenuje Samo Rugelj, so se nekje na35. kilometrupojavile bolečine v nogah in rokah ter huda splošna izmučenost, zaradi katerih sem naslednjih nekaj kilometrov izmenjaje hodil in tekel. Na Kurferstendamm-u je pričel rahlo pihati veter tako, da je bilo med visokimi zgradbami v senci hladno in prav nič prijetno. Pri41. kilometrusem se odločil, da zberem še preostale moči in čim bolj dostojanstveno odtečem v kosu do cilja. Z bolečinami v nogah sem se v počasnem tempu, komaj kaj hitrejšim od hoje, premikal proti cilju. Kmalu sem zagledal Brandenburška vrata, od katerih me je do cilja ločilo še slabih200 metrov. Ovacije in navijanje gledalcev ob progi, ki so bili, kljub temu da so tekmovalci prihajali v cilj že več kot 3 ure, izjemno energični, glasba ter napis »Vsi ste heroji«, so me ponesli do cilja. Z grimasami, ki so izražale napor, sem inhibiral čustva veselja, zadovoljstva, ponosa in olajšanja.

Končni čas je bil res za kakšnih 40 minut slabši, kot sem načrtoval. Ta razlika je deloma posledica gneče po štartu ter posledično počasnejšega začetka, deloma pa prehlada teden pred maratonom in pomanjkanja počitka v dneh pred maratonom. Ne glede na to pa so bili občutki ob prihodu v cilj edinstveni in nepozabni. Sedaj lahko tudi jaz parafraziram Kennedyja in s ponosom rečem: »Jaz sem maratonec.«.

Na cilju sem prevzel medaljo, naredil še photoshooting in obvezni stretching ter se podal na vnaprej dogovorjeno mesto srečanja na Platz der Republik s čudovito veduto Reichstaga v ozadju. Čez dobre pol ure sem izvedel, da je uspelo obema!

Berlin s svojim eklektičnim stilom in množico gradbišč na prvi pogled sicer ni najbolj privlačno mesto, kljub temu pa ti zleze pod kožo. Ko sem ugotavljal, zakaj je temu tako, sem se izogibal klišejskemu odgovoru, da je za to kriva energija mesta. Na koncu pa sem le moral priznati, da imajo največ zaslug za pozitivni vtis o mestu ravno ljudje, tako navijači ob progi kot tudi splošna dostopnost in prijaznost organizatorjev in meščanov. Navkljub izjemno prijetni izkušnji pa se mi vseeno postavlja vprašanje, ali je res vredno porabiti pet dni ter nezanemarljivo vsoto denarja za realizacijo maratona v Berlinu. Morda se bom naslednjič lotil teka na42 kilometrovna kateri izmed množičnih tekaških prireditev v bližnji okolici, ali pa se bom celo odločil, da to razdaljo pretečem izven organiziranih dogodkov. Konec koncev sem na treningih že tekel30 kilometrov, verjetno jih zmorem preteči tudi 42.

 

Aleš Bohte, foto: AB in facebook organizatorja




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Vrhnika!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Naš časopis
Številka: 444
Izšla: 19.12.2016
Poglej Pdf
Koledar dogodkov Preglej vse
Januar 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25
16.01.2017
Danes ni dogodkov.
19.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: ČREDA
21.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: Pošast Moli
22.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: Zapoj 3D
22.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: KITAJSKI ZID
22.01.2017 | Kino
Kino Vrhnika: Skrita Lepota

Bodite prvi pri oddaji mnenja.