Že drugega septembra  nas je pot vodila izven Vrhnike  na našo slovensko obalo, ki jo tako rade obiskujemo. Vedno se najde nekaj novega, da nas pritegne in razveseljuje.

Ko smo se posedle v avtobus na Vrhniki, je vreme kazalo še kar lepo in tudi napoved je bila obetavna. Ko smo po dobri uri prispele na obalo, ni bilo več tako, ampak upale smo na najboljše. V Simonovem zalivu smo se okrepčale z dobro kavico, ki nam je dala moč za hojo.

Tam  se je začela pot za 37 pohodnic in dva pohodnika, ki sta nam delala družbo. Vreme se je kar hitro slabšalo,morale smo odpreti dežnike in si nadeti dežne plašče, saj je bila burja kar precej močna. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, volje nismo izgubile, saj nas je obdajala morska klima.

Iz Strunjana smo se povzpele po gozdni poti, ki je kar precej prehojena in prišle do Strunjanskega križa ,kjer smo  se tam malo razgledale na vse strani neba, čeprav je bila vidljivost bolj slaba zaradi oblačnosti. Pot smo nadaljevale proti Izoli, rahel dež in burja sta nas spremljala,mogočni macesni in bori so peli svojo pesem, oljke so že kazale svoje sadeže, ki čakajo na toplo sonce, da dozorijo.

Dobre tri ure počasne hoje smo rabile, da smo prišle v Izolo, seveda vmes so bili postanki, vodička Vika nam je povedala nekaj zanimivosti  in res moram reči, da je bilo zadovoljstvo veliko. V Izoli smo se okrepčale z dobrim kosilom in s kozarčkom krepkega za moč in zdravje.

Naše pričakovanje je bilo izpolnjeno, čeprav nam je vreme malo ponagajalo, smo se imele lepo. Sedaj bomo spet čakale mesec dni do naslednjega pohoda izven Vrhnike in se ga že veselimo.

Ob koncu se v imenu skupine zahvaljujem Viki za prijazno vodenje in potrpežljivost, saj ona zelo dobro pozna to našo obalo in razpolaga z veliko informacijami.

Hvala vsem za druženje in nasvidenje do prihodnjič !!

Zapisala in foto: Fani Šurca