Skupina dvanajstih Triglavk – Lenčevih punčk, s spremljevalcem in vodniki, smo nadaljevali pot po Slovenski planinski poti – transverzali. Predlani smo končali pot do Mojstrane. Lani smo bili na jubilejnem Lenčevem pohodu »z Vrhnike na Triglav«. Letos smo nadaljevali po načrtovani poti po Slovenski planinski poti od Aljaževega doma v Vratih preko Kriških podov, pod Razorjem, Vršiča, Jalovca, izvira Soče, Prehodavcev in doline Sedmerih jezer do Vogarja.
Lani smo osvojili simbol Slovenstva - Triglav. Letos pa Jalovec (2648 m) kralja naših gora, ki je v grbu Planinske zveze Slovenije. Poleg njiju smo osvojile še Prisojnik (2547 m).
Za ta del poti smo potrebovali pet dni od torka, 21. julija do sobote, 25. julija 2015. V soboto, 11. julija, smo kot priprava na letošnji pohod, osvojili še Prisojnik, ki je tudi obvezna točka transverzale.
V torek, 21. julija, ob šesti uri zjutraj, smo se že po običaju zbrali pred Osnovno šolo Ivan Cankar. Prtljago smo naložili v spremljevalni kombi, kjer je bila tudi hrana in pijača. Voznik te prtljage je bil požrtvovalni Marjan. Zapeljali smo se v dolino Vrata, kjer sta tiste dni letovala naša dolgoletna oskrbnika koče na Planini Ema in Mirko Goričan. Še pred vzponom čez Sovatno sta nas pogostila s sladkimi dobrotami , čajem in kavo. Vzpon čez Sovatno je bil naporen, predvsem zaradi sonca. Ko smo dosegli Dovška Vrata (2180 m) so nam oblaki naredili senco, da smo lahko ob pogledu na Kriške pode s Pogačnikovim domom uživali ob lepotah gora.
Tudi drugi dan je bil topel. Že ob jutranjem vzponu na Sedlo Planja (2349 m) smo se dodobra ogreli. Razor nam bo ostal v spominu kot velikan Julijskih Alp, ki ga od vsepovsod obdajajo strme stene. Še dobro, da je bil spust v zahodni steni do studenca Mlinarice v senci, saj se je delal vroč dan. Hoja po zložni poti od Mlinarice do Kranjske planine pod Prisojnikom je bila naporna. Popestril nam jo je gorski ali rdeči apolon (Parnassius apollo), ki je eden izmed najbolj prepoznavnih, a žal tudi najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Sloveniji. Pri nas ga lahko opazujemo le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda. Komisija za varstvo gorske narave poziva obiskovalce gora, da tega prelestnega metulja fotografiramo in opišemo kraj, kjer se nahaja. Roman je vse to opravil v stilu veščega foto reporterja. Od Gladkega roba do Erjavčeve koče, kjer smo drugič prenočili, nas je močil dež. Pri koči sta nas Marjan in Irena pogostila z okusnim pasuljem.
Tretji dan smo začeli že v ranem jutru. Na poti z Vršiča do Koče pod Špičkom smo ob prekrasnem cvetju opazili več primerkov metulja apolon. Proti zavetišču pod Špičkom smo pospešili korak, da smo ušli nevihti. Po nevihti sta Roman in Jože popeljala pet Triglavk na vrh Jalovca. Samo tisti, ki je že bil na vrhu, ve kaj pomeni osvojitev tega kralja gora. Ko se je ekipa vrnila z vrha je bil to najsrečnejši trenutek našega letošnjega pohoda. Ker na vrhu ni bilo časa za krst prvo pristopnic, smo to opravili v koči.
V petek zgodaj zjutraj je sledil spust v dolino Zadnja Trenta do Koče pri izviru Soče in naprej v dolino Zadnjice. Poleg potoka Krajcarica pod spodnjo postajo tovorne žičnice za Pogačnikov dom smo imeli kosilo z bogračem, kot ga zna skuhat samo naša Irena.
Popoldne smo premagali še zadnji vzpon, (čez tisoč višinskih metrov) na Zasavsko kočo na Prehodavcih. Pod mogočnim ostenjem Kanjavca smo se vzpenjali v zatrepu doline vse do mulatjere, ki nas je zlagoma pripeljala do današnjega cilja. Spotoma smo se ozirale na vrhove Razorja, Prisojnika in Jalovca, ki so nam nudili gostoljubje. Pred koncem poti na Prehodavce, nas je spet ohladil dež. Pa nič zato, saj smo se že navadile uporabljati dežnike in pelerine.
V soboto, zadnji dan pohoda, smo spet občudovali dolino Sedmerih jezer. Še vedno je lepa, samo vodostaj v njih je nizek. Drugo jezero, imenovano Rjavo jezero, je skoraj prazno. Na Dednem polju smo obiskale Janeza – Kacino. Potem pa spet po dežju mimo planine pri Jezeru na Vogar. Tam smo spet prišli do našega spremstva in avtobusa. Preoblekli smo se v suha oblačila in končali s piknikom pri gostoljubnem Jonasu, ki nam je odstopil prostor pri svoji koči in tako zaključili še en uspešen pohod Triglavk.
Na koncu naj se zahvalimo vsem donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi pohoda: Telekom d. d. Slovenije, Rastor d.o.o Vrhnika, Fortrade d.o.o Vrhnika, JP KP Vrhnika d.o.o. Vrhnika, ŽITO d. d. PE Vrhnika, Vehar Robert s. p. Bevke.
Besedilo: Bogdan Grom
Fotografije: Štefka Suhadolnik, Roman Novak, Jože Školc
