Logo MojaObčina.si
JUTRI
25°C
7°C
NED.
21°C
9°C
Oceni objavo

Pohod Triglavk po SPP od Bohinja do Porezna

Za letošnji petdnevni pohod skupine PD Vrhnika  Triglavke je vodstvo skupine (Cilka, Bogdan, Jože in Roman) načrtovalo del Slovenske planinske poti od Komne do Ermanovca. Zaradi občasno slabega vremena nam načrtovane poti v celoti sicer ni uspelo prehoditi, dnevne načrte pa smo uspešno uresničevali.

Naš logistik Marjan ter podpornika Jože in Anže so nas v torek, 26. 7. 2016, že navsezgodaj zjutraj pripeljali na parkirišče ob Koči pri Savici (653m). Za ogrevanje smo se pognali po 48–ih serpentinah mulatjere proti Domu na Komni (1525m). Po krajšem počitku pri domu smo se podvizali  proti Bogatinskem sedlu (1803m), saj je bila pred nami še dolga pot do dnevnega cilja. V dopoldanskem času nas je ves čas grelo sonce, opoldne pa so se že začeli nabirati nevihtni oblaki. Na Prehodcih (1635m) smo se morali odločiti, ali gremo naprej po daljši poti proti Krnu ali se bomo ločili in bo le del skupine odšel proti Planinskem domu pri Krnskih jezerih. Soglasno smo se odločili, da vsi zmoremo pot proti Krnu. Od Peskov do Krnske Škrbine (2058m) so nam prišle prav pelerine in vetrovke, vendar na vso srečo padavine niso bile močne. Do Gomiščkovega zavetišča na Krnu (2182m) smo hodili sicer v oblačnem in vetrovnem vremenu, vendar suhi. Ko se je vreme malo ustalilo, pa smo šli še po razgled na vrh Krna (2244m). Gomiščkovo zavetišče na Krnu je kljub težkim razmeram lepo vzdrževano, za kar sta zaslužna zelo prijetna oskrbnika Nives in Dejan.

V sredo smo se navsezgodaj zjutraj spustili po SPP proti Planinskem domu pri Krnskih jezerih (1385m), kjer smo si privoščili kratek počitek, in nato »nazaj« proti Prehodcem, kjer se je naša pot odcepila v smer proti planini Razor. Tehnično je ta del SPP sicer nezahteven, je pa zahteven zaradi dolžine poti in posledično dolgih, dolgih ur hoje. Za nameček nas je začelo močiti že kmalu za planino na Kalu. V Kočo na planini Razor (1315m) smo prispeli mokri do kože, tudi zaradi »švica« pod pelerinami.

Zaradi slabe vremenske napovedi za naslednji dan so se morali vodniki odločiti, ali tvegati grebensko pot od Vogla proti Črni prsti ali raje prevedriti dan na planini Razor. Že v četrtek dopoldne se je odločitev, da prestavimo ta del poti na petek, izkazala za pravilno. Počitek po dveh dolgih dnevih hoje pa je tudi kar prijal.

Dan, ki smo ga sicer po sili razmer preživeli v koči, smo izkoristili tudi za obveznosti, kot sta žigosanje in podpisovanje 150-ih razglednic. Marjan s kombijem in njegovo vsebino je bil ves čas na razpolago, proti večeru pa nas je obiskal še predsednik PD Vrhnika Jože Šušteršič s svojim dohtarjem in svežimi borovnicami.

Na tem mestu bi se v imenu vseh članov skupine Triglavke zahvalila oskrbnici Doma na planini Razor Viktoriji za res izjemno in nepozabno gostoljubje ter odlične štruklje.

V petek smo se navsezgodaj zjutraj polni novih moči in »v našem stilu« zagrizli v breg proti Voglu (1923m), nato naprej proti Rodici (1964m) in po krajšem postanku za malico proti Črni prsti (1844m). Kljub temu, da se je zjutraj kazal čudovit in jasen dan, so se okrog Rodice opoldne že nabirali oblaki. Del poti smo prehodili v meglici in brez razgleda na primorsko stran. Vreme je le zdržalo, mi tudi in Črna prst je bila pozno popoldne osvojena.

V soboto se je naša pot že obrnila proti domu. Še prej pa nas je čakal spust s Črne prsti do Vrha Bače, kjer nam je Marjan pripravil pozen zajtrk, in naprej do Petrovega Brda. Pri Koči na Petrovem Brdu (804m) smo si nalili studenčnico in se podali  na zadnji vzpon na Porezen (1630m) oz. do Koče na Poreznu (1585m), čemur je sledil še »najdaljši« spust do Raspeta v Davči, kjer se zaključil naš pohod. Ermanovec bo moral počakati na drugo leto.

Toliko raznolikega cvetja, kot smo ga videli, in lepih razgledov, kot smo jih doživeli v teh petih dneh, je pravo razkošje in balzam za dušo vsakega pravega planinca.

Ampak, ni še bilo konec vsega lepega. Za piko na i nas je v Davči čakala izvrstna obara in pečene postrvi…

V imenu Triglavk se zahvaljujem Cilki za organizacijo in vodenje skupine, Ireni za odlično pripravljeno hrano, Marjanu za logistično podporo, Bogdanu, Jožetu in Romanu za varno vodenje po planinskih poteh ter prave odločitve, našim šoferjem Jožetu, Anžetu in Luki za varno vožnjo ter vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi pohoda.

Besedilo: Martina

Foto: Triglavke

Oglejte si tudi