Pa smo dočakali! Slabo vreme nam jo je malce zagodlo, zato smo bili primorani izlet prestaviti za en teden.
Ob 6:00 uri zjutraj smo se zbrali na zbirnem mestu na Vrhniki. Tam nas je že čakal mali avtobus. 14 nadobudnih pohodnikov je komaj čakalo, da se odpravimo novim dogodivščinam naproti. Sonce se je že prebujalo in nam še dodatno vlivalo dobro voljo. Krenili smo po avtocesti proti Kranjski Gori in naprej do odcepa za Korensko sedlo na Avstrijsko stran. Peljali smo se mimo Beljaka in zavili na odcep za Dobrač. Cesta se je hitro vzpenjala iz ovinka v ovinek. Pripeljali smo se do našega izhodišča Trate (Rosstratte) na višini 1732 m. Že s te ploščadi oziroma parkirišča je bil lep razgled na planoto in okoliške vrhove.
Tu se je začel naš pohod - prvi del po cesti in učni poti. Vodnik Milan nam je povedal nekaj o zgodovini in zgradbi te planote, za kar se mu zahvaljujemo. Opaziti je bilo podobnost z Veliko Planino, videli smo veliko krav, ki so se pasle in mulile travo. Ko smo se dvignili kakih 100 m, smo zavili levo na stezo, ki vodi navzgor po travnati poti. Po prispetju na vrh Zehnernock naredimo krajši počitek. Sam vrh prepoznamo po koči, ki si jo ogledamo (zapuščena smučarska koča).
V tem času je veliko planinskega cvetja v vseh barvah. To nas je tako fasciniralo, da smo vsi občudovali in fotografirali lepote narave. Po približno 2 urah hoje smo že videli vrh Dobrača, pa tudi stolp z oddajnimi antenami za telekomunikacije. Zaželeli smo si videti svizce, pa so se poskrili. Smo pa opazili dva gamsa na strmem skalnatem pobočju. Milan nas je vzpodbujal in nam razdelil energetske bonbone. To nam je dalo dodatno moč do vrha. Opazili smo tudi jadralnega padalca, ki je pogumno vijugal po zraku. Po nekaj minutah se nam je odprl pogled na Ludwig Walter Haus, kjer smo imeli daljši počitek, se okrepčali in nabrali novih moči. Vsi smo bili veseli, da smo skupaj osvojili vrh Dobrača, ki je 2166m. Na vrhu si nasproti stojita 2 cerkvi – Nemška, ki je bila na žalost zaprta in Slovenska cerkvica, pri kateri smo pozvonili in zaželeli lepe želje. Ti dve cerkvi spadata k najvišje ležečim v Alpah. Vreme je bilo lepo, tako da se nam je razprl razgled na vse strani. Uživali smo v pogledih in občudovali lepote Avstrije.
Nato smo se spustili po makadamski cesti do parkirišča, kjer na je čakal avtobus. Na poti nazaj smo se ustavili tudi na razgledni ploščadi - stena ' Rote Wand ' ali po naše Rdeča stena. Nastala je, ko se je ob potresu odtrgalo del hriba. Tam se nam razkrije veličasten pogled v 400 m globoki prepad. V daljavi vidimo Karavanke in Julijske Alpe.
Nato pa se po isti poti vrnemo do Kranjske Gore in nadaljujemo do kraja Dovje. Ustavili smo se v Aljaževem hramu, kjer smo poklepetali in se okrepčali. Čas v prijetni družbi je hitro minil. Z lepimi občutki in polni vtisov se okrog 18:00 ure vrnemo na Vrhniko.
Izlet nam bo ostal v zelo lepem spominu. Zahvaljujemo se vodniku Milanu in ostalim, ki so ta izlet organizirali.
Besedilo: Vesna Zupančič
Foto: Sonja Zalar Bizjak, Miro Malneršič in Janez Petrič
